Kakšno je zdravje slovenske demokracije? Po seriji levih vlad zaskrbljujoče!

Foto: Demokracija

“O težavah z demokracijo v Sloveniji priča res velika količina resne akademske literature in presenetljivo celo nekatere mednarodne primerjave o kakovosti demokracije in svobodi medijskega prostora, pa četudi podatke v te baze pogosteje kot ne prispevajo izrazito pristranski ‘strokovnjaki’,” meni profesor na Fakulteti za uporabne družbene študije, dr. Borut Rončević, ki je hkrati mnenja, da so menjave vlad indikator zdrave demokracije.

V javnosti zadnje čase pogosto slišimo mnenje, da je slovenska demokracija vse bolj krhka in to vedno v obdobju, ko je na oblasti desno-sredinska opcija. Toda večino časa obstoja samostojne Slovenije so nam vladale levičarske vlade, tudi večinski mediji v Sloveniji so ideološko pretežno levo usmerjeni. Na levo se nagibajo tudi številni akademiki in družbeni aktivisti, vsi skupaj pa prikazujejo zmotno realno stanje in hkrati ustvarjajo nedemokratično okolje.

Za boljšo predstavo nam lahko služi tudi grafikon, ki prikazuje stanje indeksa demokracije v obdobju posameznih slovenskih vlad. Kot lahko iz grafa nazorno vidimo, je bila v Sloveniji demokracija na visoki ravni prav v času vlad Janeza Janše, medtem ko se je pod levimi vladami njeno stanje vsakokrat drastično poslabšalo in končno doseglo dno z zadnjo vlado Marjana Šarca.

Graf The Economista o indeksu demokracije v Sloveniji jasno prikazuje, kdaj so bila zanjo uspešna leta in kdaj je ta pristala na dnu.

Menjave vlad so indikator zdrave demokracije
Za mnenje smo povprašali tudi profesorja na Fakulteti za uporabne družbene študije dr. Boruta Rončevića, ki je odgovoril na dve naši vprašanji v zvezi s stanjem demokracije na Slovenskem. Najprej nas je zanimalo, kakšen pomen imajo po njegovem mnenju menjave vlad za demokracijo v Sloveniji. Po njegovem so nenasilne menjave vlad, kakršno smo doživeli pred kratkim, ne le v Sloveniji, ampak povsod po svetu nekakšen indikator zdrave demokracije. “Tudi v tem kontekstu sem bil menjave vlade vesel, v Sloveniji torej še nismo prestopili Rubikona. Posebej pomembno pa je, da je aktualna vlada dokaz, da je še vedno možna normalna komunikacija in delovanje preko svetovnonazorskih in interesnih ločnic,” meni sociolog in dodaja, da kljub številnim medijskim trditvam, da imamo na oblasti desno vlado, pa je tretja vlada Janeza Janše prej nekakšna velika koalicija. “Če bi upoštevali samoopredelitve koalicijskih strank, imamo eno desno od sredine (SDS), dve se samouvrščata na sredino (N.Si in SMC) in ena levo od sredine (DeSUS). Četudi samoopredelitev najbrž ni popolnoma natančen odraz stanja, pa je dejstvo, da ne gre za desno vlado.”

dr. Borut Rončevič

V nadaljevanju nas je zanimalo, če se strinja s tem, da so leta levih vlad demokracijo praktično strmoglavila, na kar nam je odgovoril: “Stanje demokracije v Sloveniji nedvomno je nekoliko problematično. Pa ne zaradi aktualne vlade, kot lahko tudi v teh kriznih časih prebiramo v dominantnih medijih in v histeriziranem levem delu tvitosfere, ampak zaradi stranpoti demokratičnega razvoja, po katerih smo hodili večino let po osamosvojitvi. O težavah z demokracijo v Sloveniji priča res velika količina resne akademske literature in presenetljivo celo nekatere mednarodne primerjave o kakovosti demokracije in svobodi medijskega prostora, pa četudi podatke v te baze pogosteje kot ne prispevajo izrazito pristranski ‘strokovnjaki’.”

Kakšna demokracija je zdrava?
Demokracija je v osnovi vladavina ljudstva. Beseda demos pomeni ljudstvo. Ob tem vladavina večine ne pomeni vselej tudi demokracije. Nacistično Nemčijo, kjer je večina zatirala manjšine, težko dojemamo kot obliko zdrave demokracije. Tudi komunistov ni nikjer zares izbralo “delavsko ljudstvo”, ki naj bi ga prvi zastopali. Vselej je šlo za nasilni revolucionarni preobrat, poroča Intellectual Takeout.

Državam danes pogosto vladajo naveze manjšin, ki imajo svoje partikularne interese. V takšnih razmerah je večina še posebej pomembna. Če večina v takšnem primeru ni sposobna dvigniti glasu, ko gre za pomembne družbene teme, potem težko govorimo o pravi demokraciji. Govora je o fini obliki tiranije. Še zlasti v zadnjih desetletjih se dogaja, da manjšine manipulirajo z večino s pomočjo javnih občil. Se nam slednje zdi domače?

Domen Mezeg