fbpx

Kam izginjajo javni milijoni? Jankovićev MOL v sumljivi spregi z AAS

Županski kandidat Zoran Janković. (Foto: sta)

Vsi, ki radi poslušamo dobro glasbo, prebiramo napete romane, si ogledamo kakovostno slikarsko razstavo, v romantičnih večerih pa pogledamo ljubezensko komedijo, bi si želeli, da bi ustvarjalci od svojega truda dostojno živeli. Šele takrat, ko je zagotovljena njihova eksistenca, se lahko zares posvetijo svojemu poslanstvu. Težava pa nastane, ko se na njihov račun mastijo razne avtorske agencije za zaščito avtorskih del. Vse kaže na to, da je v primeru Jankovićeve MOL to Avtorska agencija za Slovenijo, ki ima z Mestno občino Ljubljana sklenjen sumljiv tihi dogovor, njeno poslovanje pa ni povsem transparentno, predvsem ko gre za zneske nad 20 tisočakov … Gospod Janković, kako je kaj z javnimi razpisi?!

Lani smo poročali o področju avtorskih pravic in njihovi zaščiti s strani raznih agencij, denimo AIPE (tukaj). Govora je o avdiovizualnih, knjižnih in drugih delih, ki so avtorsko zaščitena, in ki imajo potencialno vrednost, saj jih deloma ali v celoti kot dobrine uporabljajo končni potrošniki. Primer: nek avtor popularne glasbe napiše in uglasbi pesem, za katero so zainteresirane radijske postaje v Sloveniji in na tujem. Ker sam ne zmore sklepati pogodb o uporabi svojega dela z vsako radijsko postajo posebej, ker je to časovno, finančno in birokratično itd. težko izvedljivo, to zanj počne neka avtorska agencija, ki ima od tega tudi določene finančne koristi. Avtorsko delo je tako zaščiteno, v idealni situaciji pa naj bi imela koristi oba, tako agencija kot tudi avtor. Avtorska agencija, kakorkoli se že imenuje (AIPA, SAZAS, IPF, ZAMP AAS,) mora pri svojem delovanju primarno slediti interesom avtorjev, ki jih zastopa, bodisi po zakonskem pooblastilu (kot to velja za obvezno kolektivno upravljanje avtorskih pravic) kot tudi v primerih, da določene pravice agencija upravlja po pooblastilu posameznega avtorja.

To po drugi strani pomeni, da mora agencija z uporabniki avtorskih del vzdrževati potencialno konfliktne odnose, saj materialne pravice avtorjev kot stroški posegajo v materialno sfero uporabnikov ali naročnikov avtorskih del. Če se agencija neformalno pobrati z uporabniki ali naročniki avtorskih del, lahko upravičeno domnevamo, da takšno neobičajno pobratenje ne koristi zastopanim avtorjem, marveč zlasti agenciji in njenim lastnikom ter uporabnikom. Zato so na slabšem avtorji, ki s temi institucijami sodelujejo, ne pa same institucije. V Sloveniji se dogaja, da avtorske agencije igrajo vlogo fevdalcev, avtorji pa so potisnjeni v vlogo ogoljufanih/izkoriščanih vazalov. Prav tako dobra prispodoba so izkoriščevalski najemodajalci (avtorske agencije) in najemojemalci, ki v zameno za visoka plačila “gnijejo” v “mišjih luknjah”. Zagotovo nas večina ceni umetniška dela ustvarjalcev. In povsem jasno je, da lahko ustvarjalci v miru in produktivno ustvarjajo, če je poskrbljeno za njihovo blagostanje. Pa s tem ne mislimo socialne države, ampak pogoje, da nekdo od dela svojih rok in svojega talenta dobro, kakovostno živi.

Avtorji umetniških del si za svoj trud zaslužijo dostojno življenje. (Foto: Pixabay)

Šele potem lahko vse svoje umetniške aspiracije usmeri v produktivnost. V nasprotnem primeru imamo umetnike, ki životarijo z nizkimi, mizernimi zaslužki, in se s pomočjo priložnostnih del, prekarnih zaposlitev itd. prebijajo iz meseca v mesec. Da bi preživeli, morda tudi pometajo ceste ali garajo v proizvodnji v nočnih izmenah, medtem ko se na njihov račun masti nekdo drug … Res škoda! Takšna je žalostna usoda premnogih talentov. Če med vožnjo z avtomobilom želimo poslušati več kakovostne glasbe, v jesenskih deževnih nedeljah prebirati še več izvrstnih romanov, v romantičnih večerih pa skupaj s partnerjem pogledati kakšen vrhunski film domače produkcije, potem je zadeva jasna. V družbi si moramo prizadevati, da bomo imeli čim manj, na državno infuzijo priklenjenih, finančno sestradanih (pristnih) umetnikov. Težava so tudi razni politični aktivisti, ki umetnost grdo zlorabljajo za režimsko propagando in se očitno spoznajo na področje javnih financ (tukaj).

Kaj imata z avtorskimi deli skupnega Onkološki inštitut Ljubljana ali Medicinska fakulteta?!
Zagotovljene eksistence si ne zaslužijo le finančni rokohitrci, ampak tudi resnični ustvarjalci … Zato je potrebno poskrbeti, da jih razni posredniki (iznajdljive avtorske agencije), ki pogosto delujejo kot sifoni za odtekanje javnega denarja, ne bodo ohranjali v položaju izkoriščanih podložnikov. Podobno je z občinskimi stanovanji MOL, na kar je opozoril tudi županski kandidat Aleš Primc, ki je dejal, da bo v primeru izvolitve ponudil možnost, da Ljubljančani občinska stanovanja tudi odkupijo. Ob tem bi se od kupnine odštela skupna vrednost že plačanih najemnin. Po drugi strani pa bi “dobrodelni” Zoran Janković družine, ki se finančno komajda prebijajo iz meseca v mesec, desetletja “držal v šahu”, jih ohranjal v izkoriščevalskem vazalnem razmerju … Od njegove dobre volje, od milosti in nemilosti, bi bilo odvisno, kako visoke bodo cene … Vprašajmo se, ali je prijetno in zdravo kronično živeti pod adrenalinom in kortizolom? Nam prija pod stresom?!

Foto: STA

Podobno je tudi z avtorskimi deli oziroma Avtorsko agencijo za Slovenijo d. o. o., s katero ima MOL sklenjen tihi neformalni dogovor, da se na območju ljubljanske občine področje avtorskih pravic vselej ureja preko te agencije. Posameznik ali podjetje itd. mora biti zares vztrajno, da lahko zadeve uredi preko kakšne druge agencije, odvetniške pisarne itd. Med tistimi, ki so obsojeni na AAS, so, denimo: Javni zavod RS za varstvo kulturne dediščine, Šolski center Velenje, Turizem Ljubljana, Moderna galerija, Pionirski dom itd. Ob tem pa je posebej zanimivo dejstvo, da obstajajo finančni tokovi (razvidno iz Erarja) tudi med subjekti (in AAS), za katere se zdi, da naj z avtorskimi deli ne bi imeli kaj prida opravka. Mednje sodijo denimo Onkološki inštitut Ljubljana, Okrožno sodišče v Ljubljani, UKC Ljubljana, Medicinska fakulteta UN v Ljubljani in razni vrtci. Zakaj so že UKC Ljubljani tako potrebna avtorska dela?

Povsem po kavbojsko: Se preko AAS financirajo tudi predvolilni oglasi v mestnem glasilu Ljubljane?!
Zlasti razne zdravstvene ustanove v svojem portfelju nimajo zapisanih ustvarjalnih prizadevanj, zato je finančni promet med njimi in AAS še toliko bolj zanimiv in sumljiv. Jankovićev ustni dogovor z AAS pa je v javnem sektorju zelo problematičen in kaže na kavbojski oziroma balkanski način poslovanja. Zadeva je posebej zanimiva, ker ima AAS kar preko 158 milijonov EUR javnega prometa (po Erarju). Gre za javni denar, od katerega bi morali profitirati zlasti ustvarjalci, da bi lažje in brez vsakodnevnih finančnih tegob preživljali sebe in svoje družine … Da bi lahko ustvarjali, posledično pa z umetniškimi deli in pozitivno energijo doprinašali k skupnemu dobremu … Ne pa da razni rokohitrci s finančnimi triki nesramno bogatijo, družbi pa ne dajejo neke večje dodane vrednosti. Za pojasnitev neformalne, maligne (?) naveze med AAS in MOL ter nenavadnih transakcij med denimo zdravstvenimi ustanovami, vrtci itd. in AAS se nameravamo z vprašanjem o informacijah javnega značaja obrniti na MOL in Jankovića oziroma njegovega naslednika (denimo Primca).

Maršal Zoki: Janković je v politične namene zlorabil otroke. Vir: Facebook stran Glasila Ljubljana

Na koncu pa bi navedli še domnevo, da se za visokimi izplačili morebiti skrivajo projekti, ki bi morali biti že zaradi višine (nad 20 tisoč evri) predmet javnih razpisov ali drugih oblik sodelovanja ustvarjalne javnosti; pa tudi projekti, ki z ustvarjalnostjo nimajo popolnoma nobene zveze (glorificiranje župana v občinskem glasilu, božičnice za izbrance in podobno, nastopi izvajalcev z Balkana, predpraznično okraševanje Ljubljane z lučkami itd.). Seveda bomo to lahko preverili takrat, ko pridobimo zahtevane informacije javnega značaja. Kaj se dejansko skriva za plačevanjem avtorskih del? Je tovrstno plačevanje vedno povezavo z avtorskimi deli ali pa gre za kakšne druge apetite v ozadju, pri katerih avtorji “potegnejo takratko”?

MOL ima tri- do štirikrat večji promet z AAS kot vse ostale mestne občine skupaj!
Posebej zanimiv podatek: Janković oziroma MOL ima z AAS kar približno trikrat do štirikrat več prometa (MOL 6.239.188,61 evrov) kot vse ostale mestne občine skupaj, ki jih je skupno enajst (to je po naših izračunih 1.770.551,56 evrov!!). Tudi ta primerjava kaže na anomalijo in sumljivo sprego ljubljanske mestne oblasti z AAS pri plačevanju tej oblasti naklonjenih posameznikov. Pri tem ni upoštevan podatek, da imajo institucije, katerih ustanovitelj je MOL, še dodatne, več kot tri milijone prometa z AAS … Za konec: morda ne bi bilo slabo, da bi alarmantno stanje bolj zaskrbelo Ljubljančane same, ki bi se z vprašanji obrnili neposredno na župana in mestno občino … Jim je res vseeno, kaj se dogaja z njihovim skupnim premoženjem?

MOL, AAS. (Foto: Erar)

Mestna občina Maribor, AAS (Foto: Erar)

Andrej Žitnik