Šarčeva koalicija blefov: Skrajna Levica izsiljuje z ukinitvijo dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, na pomoč pri sprejemanju rebalansa proračuna bo vskočil padalec Jelinčič!

Foto: STA

Premier Šarec je tokrat prvič soočen z realnostjo, ugotovil je namreč, da ne bo uspel z lahkoto ukiniti dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja v skladu s koalicijsko pogodbo, kar je tudi eden izmed temeljnih pogojev skrajne Levice za nadaljnje sodelovanje s Šarčevo socialistično koalicijo. 500 dodatnih milijonov evrov letno iz proračuna bo ob že razdeljenih bonbončkih volivcem težko najti. Gospodarska rast se namreč ohlaja, prihodkov v proračun bo vedno manj, potreben bo rebalans, ki ga Levica ne bo podprla, če ne bo prišlo do ukinitve dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja. Toda kot v podobnih trenutkih do sedaj naj bi Šarcu na pomoč stopila SNS Zmaga Jelinčiča, o katerem se govori, da je zagotovil podporo svoje stranke pri sprejemu rebalansa proračuna. V teh dneh so se sicer do morebitne ukinitve dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja kritično odzvali pri GZS in OZS, že pred časom pa je ekonomist Burger opozoril, da bi ta ukrep povečal progresivnost obdavčitve.

Skrajna Levica, ki je v zadnjem času s svojim nadkoalicijskim statusom uspela od Marjana Šarca izsiliti številne škodljive ukrepe, kot je bila na primer omejitev višine provizije pri posredovanju za najem nepremičnine, zdaj to poskuša storiti tudi s svojim vztrajanjem pri ukinitvi dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, kar je sicer navedeno že v koalicijski pogodbi. To bo privedlo do dodatne monopolizacije na področju zdravstvenega zavarovanja in povišanja stroškov, kot boste lahko prebrali v nadaljevanju, pa kot voda na mlin Levici služi nedavna podražitev dopolnilnih zdravstvenih zavarovanj, ki pa je posledica monopola Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije pri splošnem dogovoru. Kot poroča Slovenska tiskovna agencija, se je Šarec na izsiljevanje že odzval, dejal je, da predlog ne pije vode: “Če minister za zdravje in minister za finance, ki sta opremljena s podatki, pravita, da to ne pije vode, potem ne pije vode. Ne vem, kje bomo kar iz zraka dobili 500 milijonov evrov, so pa še druga nerazjasnjena vprašanja.”

Vedno se najdejo kvizlingi
Koordinator Levice Luka Mesec je v četrtkovem odzivu na izjave koalicijskih partnerjev ponovil, da je dopolnilno zdravstveno zavarovanje eden od ključnih projektov, ki so ga definirali v sporazumu z vladnimi strankami za letos: “Če ta projekt pade in na koalicijski strani ne bo posluha, da bi se uskladili in jeseni oblikovali predlog, ki bo sprejemljiv za vse, s tem pade temelj, na katerem lahko gradimo prihodnje sodelovanje med Levico in vlado.” Premier Šarec, ki mu po več kot letu dni ni uspelo začeti z nobeno resno reformo, je sicer glede obstoja svoje vlade samozavesten, dejal je namreč, da ko se ena pot zapre, se odpre druga. Ker je Levica napovedala, da ne ne bo podprla proračuna, se govori, da je vmes vskočila Jelinčičeva SNS, s katero naj bi bilo že dogovorjeno za podporo proračuna. Govorice so še toliko bolj verjetne, saj je Jelinčič s svojo dvojno igro že nekajkrat rešil Šarca in svoje opozicijske vloge ne jemlje resno.

GZS kritična do koncepta, ki ga predlaga skrajna Levica, in poudarja, da si gospodarstvo želi zdravstveno reformo
Na dogajanje se je že odzvala Gospodarska zbornica Slovenije, kjer so poudarili, da zdravstvene storitve koristijo vsi enako, ne glede na višino plačanih prispevkov: “Osnovno zdravstveno zavarovanje, v katerem se letno zbere okoli 2,4 milijarde evrov, močno temelji na solidarnosti. Zato že danes zaposleni z minimalno plačo prispeva v zdravstveno blagajno na letni ravni toliko, kot plača nekdo pri 6,2-kratniku povprečne plače v enem mesecu. Zdravstvene storitve so obema dostopne enako.” Kot navaja STA, so poudarili, da je bil sistem dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja uveden z namenom okrepitve zdravstvenega sistema, preko tega kanala pa v zdravstvo priteče dodatnih 500 milijonov evrov: “Zato predlog Levice predstavlja korenit poseg v obstoječi sistem. Ogroža njegovo stabilnost in dolgoročno vzdržnost. Hkrati pa bi kar za 19 odstotkov dvignil prispevek delodajalcev in najbolj razvojnih kadrov za zdravstveno zavarovanje; čeprav je Slovenija že zdaj med najbolj obremenjenimi v Evropi. Dodatna obremenitev gospodarstva pa bo poslabšala njegovo konkurenčnost.”

Stavba GZS (Foto: STA)

V GZS še menijo, da predlagatelji niso dobro premislili posledic, ki bi jih predlog imel tudi za državni proračun. Ker bi se zaradi višjega prispevka za zdravstveno zavarovanje znižala osnova za dohodnino, bi država izgubila del davčnih prilivov. Izgubljeni prihodek iz naslova dohodnine bi najverjetneje morala nadomestiti z novimi davčnimi obveznostmi, so prepričani. V zbornici tako nasprotujejo konceptu, ki ga je predlagala skrajna Levica. Za zagotavljanje stabilnosti zdravstvenega sistema je to napačna pot, menijo in poudarjajo, da si gospodarstvo želi zdravstveno reformo, vendar takšno, ki bo omogočala kakovostno in dostopno zdravstvo za pošteno ceno. “Zdravstveni sistem, ki sloni skoraj v celoti le na delovno aktivnih, je tvegan za celotno družbo,” je dodala generalna direktorica GZS Sonja Šmuc.

OZS opozarja, da bi breme te populistične poteze nosilo zdravstvo
Predlogu Levice glede načina ukinitve dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja odločno nasprotujejo tudi v Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije, saj bi, kot navajajo, breme te populistične poteze na koncu spet nosilo gospodarstvo. “Ne pristajamo na nikakršno dodatno obremenitev gospodarstva. Nabiranje političnih točk z na videz všečnimi predlogi Levice na račun delodajalcev je za nas nedopustno,” je v četrtek v sporočilu za javnost zapisal predsednik OZS Branko Meh. Tudi v OZS sicer pričakujejo celovito zdravstveno reformo, ki bo vprašanje dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja rešila na ustreznejši način.

Predsednik OZS Branko Meh (Foto: V. V.)

Burger opozoril, da bi ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja privedla do še bolj progresivne obdavčitve
Kritičen do predloga skrajne Levice je tudi ekonomist dr. Anže Burger, ki je pred časom za Manager povedal, da bi ukinitev dopolnilnega zavarovanja pomenila uvedbo še bolj progresivne obdavčitve: “Premija za dopolnilno zdravstveno zavarovanje je bila do zdaj enaka za vse in je blažila progresijo, zdaj pa se bo za tiste z večjimi dohodki zvišala. Očitno gremo v nasprotno smer, kot bi po mojem mnenju morali iti. Morali bi zmanjšati obseg davkov, ki jih zberemo, in nekoliko zmanjšati progresivnost.”

Profesor na Fakulteti za družbene vede, Anže Burger. (Foto: FDV)

V primeru ukinitve dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja bi bilo potrebno zagotoviti dodatnih 400 do 500 milijonov evrov
Pred kratkim smo na Nova24TV glede načrtov skrajne Levice vprašali tudi poslanko Slovenske demokratske stranke Jelko Godec. Tudi ta je bila do tega ukrepa kritična: “Ko govorijo o ukinitvi dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, je vprašanje, ali pri tem sodelujejo z ministrstvom za finance, takšen ukrep bi moral biti usklajen na ravni vlade. Tudi minister za zdravje še pred kratkim ni bil seznanjen s tem, da je za ta projekt zadolžena prav Levica.” Ta ukrep pa bi še okrepil monopol ZZZS: “V SDS vedno govorimo o preoblikovanju sistema zdravstvenega zavarovanja. Če bodo ukinili dopolnilno zdravstveno zavarovanje, me zanima, kako bodo zagotovili 400 do 500 milijonov evrov letno.”

Jelka Godec (Foto: STA)

ZZZS izkorišča ZZVZZ v svoj prid in stroške prenaša na prostovoljno zdravstveno zavarovanje
Kot omenjeno, so se nedavno povišale premije dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja. Za mnenje o tem smo vprašali nekdanjega direktorja Onkološkega inštituta Janeza Remškarja, ki je povedal, da so zavarovalnice, ki nudijo dopolnilno zdravstveno zavarovanje, v primerjavi z ZZZS v slabšem položaju: “Imamo 23. člen zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, ki določa, kaj je 100-odstotno krito iz obveznega zdravstvenega zavarovanja in kaj ne, in tudi v kakšnem odstotku.” Standardi kodiranja so po njegovih besedah predpisani po avstralski osnovi, torej utež, s katero je določena cena, a to ni zagotovilo, da ta ustreza dejanskim stroškom: “Prva diagnoza pri kodiranju skupine primerljivih primerov je diagnoza, zaradi katere je bolnik sprejet v bolnišnico. Če imam npr. raka in ob tem anemijo in sem sprejet v bolnišnico zaradi anemije, je logično, da se zapiše prva diagnoza anemija. Zaradi te prejmem transfuzijo. Ker prva diagnoza pri kodiranju ni rak, vzrok sprejema je res anemija, se del financira iz prostovoljnega zdravstvenega zavarovanja. Torej človek, ki ima raka in ob tem pogosto anemijo ter ni dopolnilno zavarovan, bo moral plačati dodatno. To je nesmisel, vendar ta del pravil sprejema ZZZS.”

Janez Remškar (Foto: STA)

Zavarovalnice morajo pri tem poslovati v skladu z zakonodajo, glede na katero ZZZS postavlja pravila, kaj bodo plačali v okviru tega člena, imamo pa še dodatno zavarovanje, ki krije različen odstotek stroškov, recimo za otroke, nosečnice in rakava obolenja vse, za popravilo zob pa manj. Ta pravila določa ZZZS. In tako prihaja do prenašanja stroškov iz ZZZS na dopolnilna zavarovanja. Kot je še pojasnil Remškar, v Avstraliji tega ni, ker imajo prava dopolnilna zavarovanja, ki jih pri nas ni, za hospitalne obravnave. Tudi Godčeva je opozorila, da imamo monopolni sistem zdravstvenega zavarovanja in dokler ga ne bomo spremenili, se bo dogajalo višanje stroškov: “Vzajemna bi bila lahko vključena v sodelovanje, če ne bi bilo monopola Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije. Odprava tega monopola bi lahko poskrbela za znižanje cen. Zaradi zakonskih okvirov se lahko izgovarjajo, da nič ne morejo.”

Rok Krajnc