Kdo bo odgovarjal za neutemeljene kriminalistične akcije?

Foto: STA

“Preveč je namreč primerov, ko smo imeli opravka z javnimi odmevnimi zadevami. To, da novinarji pridejo ob tajnih akcijah na prizorišče prej kot kriminalisti ali takoj za njimi, je druga tema o kateri sem tudi že spregovoril. Se spomnimo hišne preiskave pri gospe Alenki Bratušek. Pa že leta nazaj v stanovanju murskosoboškega župana Štihca, kjer so iskali dokument, ki je bil sicer dostopen na občini. Zelo odmevna je bila tudi preiskava zoper Andreja Širclja. In našteli bi lahko primerov, ki na koncu niso prinesli nobenega sodnega epiloga. Bo za take, premalo utemeljene akcije kdo odgovarjal!?,” se sprašuje nekdanji poslanec Andrej Magajna. Urednik Sobotne priloge Dela Ali Žerdin pa ga je diskreditiral z celostransko novico. Ob koncu si lahko ogledate pomembne dokumente, ki kažejo na zlorabo policijskih postopkov, ki so si jih privoščili pod vodstvom takratnega direktorja policije, Janka Gorška.

Hišne preiskave v domu gospodarskega ministra Zdravka Počivalška so bile nova predstava za javnost. V naše uredništvo dobivamo tako primere z leve in desne politične provenience, ki so bili žrtve lažnih sodnih postopkov, ki so služili popolni diskreditaciji in uničenju posameznika v slovenski javnosti. V sprevrženi igri sodnikov, tožilcev in kriminalistov v službi bivšega režima veselo sodeluje neodvisni medijski kartel v režiji nacionalne RTV Slovenija in največja komercialna televizija POP TV z ekskluzivnimi posnetki aretiranih politikov. Oglasil se nam je nekdanji poslanec Socialnih demokratov, izvoljen kot zunanji kandidat na Pahorjevi listi Andrej Magajna, kateremu so hoteli očrniti zaradi dozdevnega posedovanja slike dekleta z golimi prsmi.“Vemo, da vstop v stanovanje pomeni hud poseg v integriteto stanovalcev oz. njihovo zasebnost in mora biti zares utemeljen,” nam zaupa Magajna. Njegova sodna farsa se je končala z oprostitvijo, kar pa večine dominantnih medijev ni zanimalo. Zanimivo je tudi to, da so pri Andreju Magajni in Andreju Širclju sodelovali isti protagonisti.

Andrej Magajna se odlično spominja krivice, ki jo doživel. Meni da je šlo za sum hude zlorabe inštituta hišne preiskave. Sklepa, da je bilo vse skupaj povezano z njegovim izstopom iz poslanske skupine RTV in odločnim nasprotovanjem spremembi zakona o RTV. Zakon je bil sam po sebi slab, bil pa je za takratno koalicijo zelo pomemben, saj bi služil kadrovskim menjavam v vodstvu javnega medija, po meri tranzicijske levice, še meni Andrej Magajna. Zakaj sum na konstrukt, zrežirano zadevo? Sumljivo mu je bilo to, da je njegovem primeru zadeva na policiji ležala v predalu kar leto in pol, preden so izvedli hišno preiskavo.

Janko Goršek se vse prevečkrat pojavlja v ozadju policijskih akcij proti politikom. Je v ozadju diskreditacija Andreja Magajne. (Foto: STA)

Policija je v tem času le poizvedovala pri telekomunikacijskih družbah, kdo so poimenski lastniki posameznih IP priključkov – kar brez sodnih odločb. Bizarnost se je nadaljevala v jeseni 2010, ko je zahtevo za hišno preiskavo bila vložena kar na dežurnega sodnika in po nujnem postopku. “Zakaj naenkrat po nujnem postopku glede nato, da se na zadevi ni nič delalo?. So imeli »zadevo na zalogi« in jo aktivirali »ob pravem času?,” se sprašuje o sumljivih postopkih policije Magajna.

Obtožili so ga za sliko, ki sploh ni bila prenesena na računalnik
V primeru Magajna je bilo v odredbi za hišno preiskavo zapisano dobesedno “prenos datoteke, katera prikazuje neznano dekle, oblečeno v hlače, katera prikazuje golo oprsje. ” Je ta “shrljivi corpus delicti,” kot ironično navaja bivši poslanec, lahko razlog za hišno preiskavo ? In tudi, če bi kdo od domačih posedoval to sliko, koga bi ogrožala. Preiskovalci in sodišče so za prenos datoteke obtožilii kar direktno njega, čeprav je bil le plačnik položnice za IP priključek. Ob tem opozarja, da je v njegovi hiši bilo potencialnih šest storilcev

Taki posegi bi morali biti izjemno upravičeni in zelo utemeljeni.  V Ustavi je nedotakljivost stanovanja v 36. členu izrecno opredeljena. V ZKP je tudi zapisano, da mora obstajati verjetnost, da se predmet preiskave najde. Magajna se je obrnil tudi na strokovnjaka, ki nam je samoiniciativno posredoval sledeče stališče:

“Kriminalisti, ki odkrivajo otroško pornografijo pri konkretnem IP naslovu praviloma ne ukrepajo ob eni zadevi, ampak nekaj časa spremljajo uporabnikov internetni promet – tako vhodni kot dohodni in ga analizirajo. Vsekakor ne love naključne »klikarje«, ali radovedneže, ampak združbe, ki to počnejo namerno in organizirano.”

Inštitut za forenziko odkril potvarjanje izvornega dokumenta
V nadaljevanju postopka so se pojavljale ena nelogičnost za drugo. Tekom postopka se je tudi ugotovilo, da omenjena sporna slika dekleta, sploh ni bila prenesena, ampak je bila sredi prenosa na računalnik, ki pa ni bil izveden, kot izhaja iz ugotovitev Inštituta za forenziko. Na računalniku, kjer bi se naj zgodilo neumestno prenašanje fotografije torej golega dekleta sploh ni bilo.

Ali Žerdin mu je v Sobotni prilogi časnika Delo namenil celotno stran diskreditacij. (Foto: STA)

“Opravka smo imeli torej celo s potvorbo avtentičnega dokumenta tujega varnostnega organa. Ali je šlo za napako pri prevodu ali namensko prirejanje obvestila je vprašanje, ki ga na tem mestu ne bi odpiral. To bi moralo biti pravzaprav predmet preiskave na policiji oz. stvar direktorja direktorata za nadzor policije mag. Lada Bradača, ki se je tej zadevi, navkljub posredovani dokumentaciji, izognil,” nam zaupa Magajna.

Nobenega raziskovalnega novinarja v dominantnih medijih ni zanimala huda krivica, storjena Andreju Magajni
Ena najbolj spornih zadev, ki se je zgodila v primeru Magajna je izginotje računalnikov in ta bi morala zazvoniti plat zvona. A kot rečeno, so se nadzorne instance zavile v molk. Nekaj pozornosti je temu namenila le komisija za človekove pravice pod vodstvom poslanke SDS Eve Irgl in ena od sej v DZ, ki je bila namenjena zlorabi policije v politične primere, kot se je to zgodilo v primeru Magajna. Tudi predhodna varuhinja človekovih pravic Vlasta Nussdorfer se je žal omejila zgolj na vprašanje dolgotrajnega sodnega postopka.

To pa je bilo tudi vse, čeprav gre v moji zadevi za enega od najbolj skrbno dokumentiranih primerov, argumentiranih sumov zlorab.” Takrat se je obrnil tudi na raziskovalne novinarje dominantnih medijev, ki pa jih storjena krivica ni zanimala. “Nekdo od njih pa mi je pojasnil v tem smislu: Gospod Andrej, bili ste sami oz. imate neko malo stranko, preiskava o preiskavi pa bi morda segla zelo visoko oz. previsoko, zato je verjetno nikoli ne bo?” ni mogel verjeti besedam sedanji predsednik strank Novi socialdemokrati.

Gepostet von Perš Luka Perš am Dienstag, 30. Juni 2020

Ob koncu, omadeževan s strani slovenske javnosti, Andrej Magajna naredi primerjavo z zloglasno afero NLB-Irangate. “V obeh primerih so zatajile vse nadzorne instance. Bo Slovenija našla raziskovalnega novinarja, junaka, ki bi se temeljito lotil te zadeve.” Hinavsko vlogo je odigral osrednji slovenski časopis Delo, v katerem mu je takratni urednik Sobotne priloge Ali Žerdin ob hišni preiskavi namenil celostranski portret. Ob dokončnem epilogu v začetku leta 2018 pa so zadevo odpravili s kratko novičko o oprostilni sodbi.

 

Luka Perš