Ko ima mafija svojo državo: Korupcija in organizirani kriminal v zdravstvu

Janez Zemljarič. (Foto: STA)

“Vsaka država ima mafijo, nima pa vsaka mafija svoje države. Pri nas jo ima,” je rekel znani interventni kardiolog dr. Blaž Mrevlje (Delo, 19. 5. 2017). Vsem znani izraz mafija je splošen izraz za zločinsko organizacijo, ki se ukvarja z organiziranim kriminalom.

Nedavno je kardiolog dr. Blaž Mrevlje razkril tožbo za plačilo 100 tisoč evrov, ki jo je proti njemu prek ene največjih odvetniških pisarn, Odvetniške družbe Rojs, Peljhan, Prelesnik in partnerji, zaradi razžalitve sprožil njegov nekdanji delodajalec Univerzitetni klinični center Ljubljana (UKC) pod vodstvom nekdanjega direktorja in sedanjega ministra za zdravje Aleša Šabedra.

Novica je šokirala vse, ki smo spremljali delo in rezultate parlamentarne preiskovalne komisije o ugotavljanju zlorab na področju žilnih opornic, katere strokovnemu sodelavcu dr. Mrevljetu je v sodelovanju z dr. Markom Nočem v letu 2014 uspelo znižati cene večkrat preplačanih žilnih opornic, zaradi česar je UKC Ljubljana vsako leto pri samo enem od 20 tisoč artiklov privarčeval 2,5 milijona evrov. Dr. Mrevljeta poznamo kot strokovnjaka, ki javno opozarja na organizirani kriminal v zdravstvu in razkriva, da ocenjuje, da se vsako leto prek preplačil pokrade 400 milijonov evrov.

Spomnimo
Preiskovalna komisija DZ o ugotavljanju zlorab na področju prodaje in nakupa žilnih opornic je ugotovila, da so žilne opornice preplačevali tudi do štirikrat. Ugotovitve ne puščajo nobenega dvoma, da so nabavne službe v bolnišnicah zavestno kršile zakon o javnem naročanju. Med dobavitelji je prihajalo do kartelnega dogovarjanja in obstajajo sumi, da je ob kršenju zakonodaje o javnem naročanju prihajalo tudi do koruptivnih dejanj in dajanja podkupnin. Nobeden od ministrov za zdravje od leta 2003 do leta 2016 ni sprejel zakonodaje, ki bi zajezila koruptivna dejanja v zdravstvu, kar je omogočilo dobaviteljem prevladujoč položaj na trgu žilnih opornic. Tedanja ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc tudi ni s položajev odstranila tistih, za katere je preiskovalna komisija podala naznanitve kaznivih dejanj in ki omogočajo poslovne odločitve ali odločitve na javnih razpisih.

Borut Miklavčič: poslovni partner Janeza Zemljariča, vodja sveta zavoda UKC Ljubljana (pri Zemljariču), na ZZZS (2002−2007), nekdanji minister za zdravje v Pahorjevi vladi (2008−2010). Nastavil je Simona Vrhunca v UKC Ljubljana.

Preiskovalna komisija je prišla še do ugotovitev, na podlagi katerih je preiskovalnim organom predlagala, da raziščejo sum jemanja podkupnine za Harija Furlana, vodjo Specializiranega državnega tožilstva (SDT), in za Boruta Miklavčiča, nekdanjega ministra za zdravje. Pred preiskovalno komisijo naj bi bil krivo pričal Janez Zemljarič, nekdanji šef Udbe, vendar sta za predlog, da se ta sum preišče, takrat glasovala le dva od petih članov preiskovalne komisije. Komisija je ugotovila, da obstaja sum, naj bi denar, pridobljen iz prodaje žilnih opornic, porabili za prodajo lastniških deležev in dokapitalizacijo podjetij v Italiji in Sloveniji. Mediji so oktobra lani poročali, da so preiskovalci Nacionalnega preiskovalnega urada (NPU) in kriminalisti na 16 naslovih, med drugim v UKC Ljubljana in Maribor ter Splošni bolnišnici Celje, na podlagi sodnih preiskav izvedli več hišnih preiskav. Na seznamu dobaviteljev medicinskega materiala, za katere je preiskovalna komisija predlagala, da raziščejo morebitne sume kaznivih dejanj, so podjetja Mark Medical, Animus, Vasc Med, Bormia, Salus, Kastor M. D. in KB 1909.

Nekaterih se ne preiskuje
Predsednica omenjene komisije Jelka Godec (SDS) je takrat izrazila razočaranje, da so se hišne preiskave zgodile šele 5 let po razkritju in da največjega dobavitelja kriminalisti niso obiskali, zdravnik dr. Marko Noč pa je o ničelni toleranci do korupcije dejal, da je to po domače povedano ena sama megla. Dobavitelj Mark Medical, ki je nekdaj obvladoval 70 odstotkov dobave v UKC Ljubljana, ni bil na seznamu preiskovancev. Godčeva je tedaj še dejala, da mora biti pozornost usmerjena tako v zdravnike kot dobavitelje, direktorje, ki so podpisovali pogodbe, in nabavnike, ki so vedeli za to. Očitno pa je nekdo zaščiten in se ne preiskuje.

Zemljarič je bil prijatelj Titovega tajnika in tudi vodje SDV Marka Vrhunca, strica Simona Vrhunca, nekdanjega direktorja UKC Ljubljana. Oče Simona Vrhunca je bil visok funkcionar v Beogradu, mati pa zaposlena v skupščini SRS.

Leta 2013 in dodatno leta 2015 so potekale kriminalistične preiskave na naslovih pravnih in fizičnih oseb, aprila letos pa so obtožnice zaradi sumov prejemanja podkupnin pri nabavi medicinske opreme postale pravnomočne za skupno 15 obtoženih, ker naj bi bili na svoje račune doma in v tujini prejeli denar za naročanje materiala pri določenem dobavitelju. Med njimi so tudi vodje lekarn, vodje oddelkov, predstojnik klinike in njegov pomočnik. Ob tem pa trije nosilci navedenih pravnomočnih obtožnic predstavljajo tudi polovico od šestih članov Razširjenega strokovnega kolegija za ortopedijo pri Ministrstvu RS za zdravje, ki glede na Pravilnik o razširjenih strokovnih kolegijih predlaga tudi metode diagnostike, zdravljenja in rehabilitacij, ter standarde in normative kadrovskih in materialnih virov.

Ščitijo korupcijo in organizirani kriminal
Dr. Mrevlje pa je kot poznavalec razmer v UKC Ljubljana za Portalplus maja 2017 povedal, da v urejenih državah, ki so pravne države, servis državljanov, v primeru afere s preplačanimi žilnimi opornicami ali nevarnim programom otroške srčne kirurgije ne bi bilo mogoče, da za to ne bi nihče odgovarjal. V Sloveniji pa nobena bolnišnica ni sprožila interne preiskave in suspendirala vpletenih, dokler se stvari ne bi razjasnile. V štirih letih niti SDT niti NPU nista naredila nič. Harij Furlan, brat Aleša Furlana, ki je 20 let prodajal preplačane umetne kolke Splošni bolnišnici Nova Gorica, je letos celo napredoval vodjo SDT. V normalni državi tak človek seveda ne bi mogel biti vodja SDT. Iz izjav Darka Majheniča, do nedavnega vodje NPU, pa je bilo jasno, da išče izgovore, zakaj v štirih letih ni mogel nič preiskati in da tega niti ne sme. Računsko sodišče je dolga leta vodil vnuk Edvarda Kardelja Igor Šoltes.

Harij Furlan. (Foto: STA)

Omenjene institucije s popolno odpovedjo in pasivnostjo ščitijo in posredno podpirajo korupcijo in organizirani kriminal na področju slovenskega zdravstva. Kolegi (zdravniki) se prepisujejo iz stranke v stranko na oblasti, da imajo pokrite hrbte za ‘paljenje’. Če samo UKC Ljubljana kupuje 20 tisoč različnih medicinskih materialov in se samo po padcu cen žilnih opornic letno privarčuje 2 milijona evrov, verjetno letno pade iz tovornjaka nekaj 100 milijonov. Veliko milijard davkoplačevalskega denarja je na tujih računih, v motornih čolnih, jadrnicah, vikendih, zlatih palicah in po kovčkih v garažah. Če bi Slovenijo vodili ljudje svetovnih nazorov in vizionarji, danes nobenemu državljanu ne bi bilo treba plačati iti evra davka. Stanje je noro in povsem absurdno. To pa je točka, v kateri bi morali odreagirati državljani, saj plačujejo nekaj, kar se jim ne povrne v smislu boljše zdravstvene oskrbe, ampak s svojimi žulji plačujejo ‘joi de vivre’ (veselje do življenja, op. p.) peščice prisklednikov,” je zapisal dr. Mrevlje.

Pet stebrov organiziranega kriminala
V tvitih pa dr. Mrevlje konsistentno poudarja pet stebrov organiziranega kriminala in sistemske korupcije v zdravstvu. To so: monopolni Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS), kjer se denar zbere in razdeli, inertno ministrstvo za zdravje (s kadrovanjem in z zakonodajo – npr. interventni zakon v vrednosti 136 milijonov evrov za poplačilo dobaviteljev), državne zdravstvene ustanove (črpalke), SDT in NPU.

O odvetniški družbi
Vrnimo se zdaj k uvodnemu delu članka in znani odvetniški družbi. V zadnjem času se je kot pomemben del boja UKC Ljubljana proti osebam, ki opozarjajo na nepravilnosti v tej ustanovi, kot tudi proti nekaterim bolnikom izpostavila ena največjih odvetniških pisarn, Odvetniška družba Rojs, Peljhan, Prelesnik in partnerji, ki je glede na podatke Erarja od leta 2010 od UKC Ljubljana prejela za skoraj pol milijona nakazil. To pomeni, da vsak davkoplačevalec plačuje UKC Ljubljana tudi za to, da se ta poleg svoje pravne službe bojuje proti posameznikom, ki opozarjajo na nepravilnosti v tej instituciji, tako finančne kot strokovne, ki škodujejo ustanovi in bolnikom. Absurd absurdov. Od leta 2006 do danes je omenjena odvetniška pisarna po podatkih Erarja prejela nekaj več kot deset milijonov evrov davkoplačevalskega denarja, pri tem pa niso upoštevani izplačani zneski lastniško povezanih podjetij. Največ davkoplačevalskega denarja so poleg UKC Ljubljana omenjeni odvetniški družbi plačali Holding Slovenske elektrarne, d. o. o. (3.951.599 evrov), Družba za avtoceste Republike Slovenije, d. d. (1.553.728 evrov), in Mestna občina Ljubljana (815.552 evrov).

Odvetniška družba Rojs, Peljhan, Prelesnik in partnerji je glede na podatke Erarja od leta 2010 od UKC Ljubljana prejela za skoraj pol milijona nakazil.

Po pisanju spletnega portala Požareport je ta pisarna, ki je tudi ena najbogatejših, doslej veljala za privilegirano in celo nedotakljivo predvsem zaradi številnih kadrovskih povezav. Izidor Rojs, brat Aleša Rojsa, vodilnega partnerja te odvetniške družbe, je okrajni tožilec in celo član SDT, drugi, Grega Peljhan, je soprog Veronike Peljhan, sodnice na Okrajnem sodišču v Ljubljani in sestre dr. Janeza Žgajnarja, strokovnega direktorja Onkološkega inštituta in soproga tožilke Blanke Žgajnar, tretji partner odvetniške pisarne Robert Prelesnik pa je mož informacijske pooblaščenke Mojce Prelesnik. Med odvetniki pa najdemo tudi Tomaža Ilešiča, sina Marka Ilešiča, dolgoletnega slovenskega sodnika na Sodišču Evropske unije.

Spomnimo, da se je predsednica komisije o ugotavljanju zlorab na področju prodaje in nakupa žilnih opornic Jelka Godec spraševala, zakaj SDT na primeru žilnih opornic dela tako počasi, ko je aprila 2017 pred preiskovalno komisijo pričal državni tožilec Izidor Rojs, ki na SDT preiskuje nepravilnosti pri nakupu in prodaji žilnih opornic v slovenskem zdravstvenem sistemu. Če poenostavimo: Izidor Rojs preiskuje nepravilnosti, njegov brat Aleš Rojs pa v imenu UKC Ljubljana toži tiste, ki razkrivajo nepravilnosti.

V odvetniški pisarni je zaposlen tudi Matija Testen, sin nekdanjega predsednika vrhovnega sodišča Franca Testena. Franc Testen je v času Odbora 2014 stopil v bran takratnemu predsedniku vrhovnega sodišča Branku Masleši, slednji pa ga je nato odlikoval za življenjsko delo.

V razmislek
Zdaj pa se zazrimo še v jedro slovenskega zdravstva, oziroma kako se kadruje v UKC Ljubljana, tam, kjer se je zdravil jugoslovanski diktator Josip Broz Tito. V UKC Ljubljana je oddelek kardiokirurgije vodil prof. dr. Miro Košak, član ekipe, ki je zdravila maršala Tita. Dr. Košak je uveljavil kirurgijo srca in ožilja, uvedel tudi vsajanje žilnih protez. Dr. Košaka je nasledila dr. Jolanda Jezernik Leskošek, žena abdominalnega kirurga dr. Dinka Leskoška, sorodnika narodnega heroja in ministra za zdravje Franca Leskoška – Luke. Dr. Leskoška je nasledil dr. Tone Gabrijelčič, ki je bil glede na vire mož hčere dr. Mira Košaka.
Dr. Gabrijelčiča je nasledil dr. Borut Geršak, čigar oče naj bi bil znan udbovec. Dr. Geršak je znan po programu otroške kardiokirurgije s prijateljem z dr. Mishalyjem.

Jelka Godec: Ali so bile priče marionete ali resnični akterji propada otroške kirurgije, kardiologije in intenzivne terapije, bomo videli v naslednjih dneh

Potem ko so denar za raziskave vzeli vrhunskemu znanstveniku in zdravniku dr. Marku Noču, je zdaj tožba za sto tisoč evrov doletela še njegovega kolega, interventnega kardiologa Blaža Mrevljeta. Hkrati se je v medijih sprožila »korupcijska afera«, ki poslanko Jelko Godec obtožuje podpisa pogodbe z njenim možem izpred osmih let, ko je vodila Ljudsko univerzo Šentjur. Vse tri navedene primere druži sodelovanje v parlamentarnih preiskovalnih komisijah, ki resno ogrožajo dobaviteljske dobičke pri nabavi medicinske opreme. V prejšnjem mandatu jim je uspelo drastično znižati dobavne cene žilnih opornic, na katerih smo po ocenah davkoplačevalci privarčevali več milijonov evrov. V tem mandatu pa se preiskovanje razmer v zdravstvu nadaljuje s preiskovalno komisijo o otroški kardiologiji in nabavah zdravstvenega materiala, ki jo vodi Godčeva, Mrevlje pa sodeluje kot strokovni sodelavec. Opravili smo kratek pogovor s predsednico preiskovalne komisije o otroški kardiologiji in nabavah zdravstvenega materiala Jelko Godec.

Mogoče veste, zakaj na spletni strani DZ ni mogoče prebrati sklepnega poročila, sprejetih sklepov in bistvenih ugotovitev preiskovalne komisije o korupciji v slovenskem zdravstvu na področju nakupa in prodaje žilnih opornic?
Po mojem pregledu spletne strani DZ je objavljeno celotno sklepno poročilo, vključno s splošnimi ugotovitvami in sprejetimi sklepi.

Jelka Godec

Kakšne so posledice ugotovitev omenjene preiskovalne komisije, če so?
Delo prejšnje preiskovalne komisije je bilo kvalitetno in je prineslo kar nekaj ugotovitev. Veseli dejstvo, da so se nabavne cene žilnih opornic v Sloveniji znižale in se v enem delu približale evropskim cenam. Če pa ste mislili na posledice v smislu, kaj so do sedaj na podlagi naših ugotovitev, naznanitev sumov kaznivih dejanj, naredili pristojni organi, težko komentiram, ker nimam verodostojnih informacij. Uradno ni znanega nič konkretnega. Neuradno pa se govori, da se opravljajo razgovori s posamezniki.

Zakaj so izbrali ravno ta trenutek, da vas javno diskreditirajo, dr. Mrevljeta pa tožijo zaradi razžalitve?
Mislim, da je tukaj več dejavnikov, ki so pripeljali do več poskusov diskreditacij. Medtem ko gre pri dr. Mrevljetu le za državno raven, se pri meni pojavlja še lokalni nivo. Obema je skupno dejstvo, da opozarjava in dobesedno s prstom kaževa na nepravilnosti v slovenskem zdravstvenem sistemu: dr. Mrevlje s kolumnami, zapisi za socialnih omrežjih in kot strokovni sodelavec v novi preiskovalni komisiji o otroški kardiologiji in nabavah v zdravstvu, jaz pa sem kot vodja prejšnje preiskovalne komisije o žilnih opornicah očitno marsikoga presenetila z delom, raziskovanjem in ne nazadnje s poročilom ter z naznanitvami sumov kaznivih dejanj. Poskusi diskreditacije in posredne grožnje so potekali že takrat, intenzivno pa potekajo tudi sedaj, ko vodim preiskovalno komisijo, ki v prvem delu obravnava otroško kardiologijo. Dosedanja javna pričanja so pokazala, da je sistem onemogočal razvoj tega področja pri nas, da so prevladovali lastni interesi in ne interesi pacientov in da je prišlo do uničenja treh vej: otroške kardiologije, kirurgije in intenzivne terapije. Pred kamerami smo videli hude in obremenjujoče izjave, videli smo nemoč in strah posameznikov, ki bi, če bi delali po svoji vesti, delali drugače, kot jim je veleval oz. od njih zahteval sistem. Pred nami so nove priče, priče, ki so vodile sistem. Ali so bile marionete ali resnični akterji propada otroške kirurgije, kardiologije in intenzivne terapije, bomo videli v naslednjih dneh.

Bo nekdanja ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc prišla na zaslišanje pred komisijo?
Milojka Kolar Celarc je bila vabljena na zaslišanje že za 19. september letos. Njeno opravičilo, da je na dopustu, sem dobila prek Janija Möderndorferja, ki v preiskovalni komisiji sodeluje kot nadomestni član. Znova je vabljena, da priča pred preiskovalno komisijo v petek, 4. 10. 2019. Ali bo prišla, pa je njena odločitev. Vsekakor bi njeno pričanje pripomoglo k razjasnitvi nekaterih domnev ali nejasnosti, ki še vedno ostajajo odprte.

V UKC Ljubljana razmišljajo o novi kliniki za srce, in sicer za zdravljenje tako odraslih kot otrok. Vaše mnenje?
Leta 2017 je v UKC Ljubljana že deloval podoben center. Vodil ga je dr. Kalan. Konec leta 2017 oziroma v začetku leta 2018 je ta center nehal delovati, ker je vlada Mira Cerarja ustanovila Nacionalni inštitut za otroške srčne bolezni (NIOSB). 1. aprila 2019 pa je bil sprejet sklep vlade Marjana Šarca, da se začne likvidacijski postopek javnega zavoda NIOSB. Zato je veliko vprašanje, ali bo nova klinika uspela, saj težko verjamem, da bodo tisti, ki so bili in so del problema, lahko sankcionirali katastrofo na področju programa otroške kardiologije.

UKC Ljubljana išče nov kader v Beogradu in Nišu. Vprašanje je, kako bo to vplivalo na kakovost in varnost zdravstvene obravnave, ki vplivata na izide zdravljenja. Za bolnika je razlika med ozdravitvijo in invalidnostjo ali smrtjo velika. Neustrezno zdravljenje pa poveča stroške zdravljenja. Se strinjate?
S trditvijo se seveda strinjam. Težko pa se v našem zdravstvenem sistemu iščejo vplivi na kakovost in varnost zdravstvene obravnave, saj na večini področij nimamo vzpostavljenega optimalnega sistema kakovosti in varnosti pacientov. Drug vidik pa je ta, da je minister za zdravje Aleš Šabeder s pravilnikom o kompetencah porušil sistem znotraj poklica medicinskih sester, da vedno več sester zapušča našo največjo bolnišnico zaradi, po njihovih besedah, neurejenih in nehumanih razmer. Zato je vprašanje, kaj je ministrstvo in kaj je vodstvo UKC Ljubljana naredilo, da bi se razmere za medicinske sestre spremenile in bi v našem izobraževalnem sistemu izobražen strokovni kader ostal v Sloveniji in ne bi s katalogi iskali kadra v državah Balkana.

Petra Janša, Demokracija