Ko socialistični predsednik državnega zbora novim sodnicam daje partijska navodila: Židan sodnicam ob zaprisegi naročil, da se od njih pričakuje tudi sodniška kreativnost pri interpretaciji dejstev!?

Foto: Twitter

Ustava Republike Slovenije določa, da je Slovenija pravna, demokratična in socialna država. Glede na to, da ustava prav tako določa tudi delitev zakonodajne, izvršilne in sodne oblasti, je težko razumeti, zakaj je prvak SD Dejan Židan kot predsednik Državnega zbora RS ob zaprisegi treh sodnic v prostorih Državnega zbora RS  komentiral: “Usoda mnogih bo poslej v vaših rokah, zato se od vas poleg strokovnosti, nepristranskosti in sodniške kreativnosti pri interpretaciji dejstev upravičeno pričakuje tudi izjemen občutek za sočloveka.” Doktor ustavnega prava Božo Predalič ob tem kritično opozarja, da je sodstvo eksaktna znanost, kjer ni prostora za kreativnost, kot si to predstavlja Židan, ampak je prostor za stroko. 

Božo Predalič je komentar Dejana Židana ob zaprisegi Maše Blažeka in mag. Mateje Kamenšek Gornik na sodniško mesto okrožne sodnice na Okrožnem sodišču v Mariboru in Branke Gale na sodniško mesto okrajne sodnice na Okrajnem sodišču v Kranju komentiral z naslednjimi besedami: “To je partijsko sodstvo. Komunisti, oziroma katerih naslednica je SD, so od začetka revolucije vedno imeli kreativno sodstvo. To kaže že to, kako so takoj po vojni imenovali sodnike in porotnike in potem naprej.” 

Predalič: “Ni prostora za kreativnost”
Ob tem je Predalič poudaril, da je sodstvo eksaktna znanost, kjer so zakoni jasni. “V zakonodaji so včasih pomembne vejice. Kje so te postavljene, ker je lahko drugačen pomen. Tukaj ni prostora za kreativnost, ampak za stroko. Partija in njihovi nasledniki so bili vedno kreativni pri sodstvu, ko je šlo za njihove.”

Glede na to, da 125. člen ustave določa, da so sodniki pri opravljanju sodniške funkcije neodvisni, kodeks sodniške etike pa pravi, da mora sodnik vzdrževati in varovati svojo neodvisnost in neodvisnost sodstva in pri tem ne sme dovoljevati nobenih posegov, ki bi lahko ogrozili opravljanje sodniške funkcije, se upravičeno poraja vprašanje, zakaj je bil s strani Židana potreben sploh kakršen koli komentar. Ob tem strokovnjak za mednarodno pravo dr. Miha Pogačnik izpostavlja: “V bistvu je kakršen koli nagovor ali komentar sodnikom odveč, še zlasti s strani politika, saj je njihova neodvisnost ena od temeljnih pridobitev pravne civilizacije in samoumevna.”

SD na tradicionalnem srečanju gosti tudi sodnike
Po eni strani pa obnašanje Židana niti ne čudi toliko, glede na to, da je bilo mogoče 2. maja na tradicionalnem srečanju Socialnih demokratov na Sv. Urbanu nad Mariborom srečati kar dva sodnika Okrožnega sodišča v Mariboru, Matjaža Štoka in Slavka Gazvodo. Štok je bil odet v strankarske barve, na glavi pa je nosil čepico v stilu Che Guevare. Sodnik Gazvoda je za razliko od kolega oblekel majico črne barve z motivom rdeče zvezde. Seveda je naravnost neverjetno, da se sodnik v državi, ki naj bi veljala za demokratično, odene v simbol totalitarizma. Še posebej zato, ker nekateri zgodovinarji ocenjujejo, da je zaradi komunizma v 20. stoletju skupno umrlo kar 200 milijonov ljudi. Ob vsem tem se je seveda pri marsikomu upravičeno porajal dvom v neodvisnost njunega sojenja in v veljavnost 14. člena ustave, ki določa enakost pred zakonom ne glede na spol, izobrazbo, družbeni položaj, politično prepričanje, narodnost, raso, jezik, vero, družbeni položaj, invalidnost ali katero koli drugo osebno okoliščino.

Foto: Twitter

V kodeksu sodniške etike je mogoče prebrati, da kodeks povezuje sodniško etiko s konceptom sodniške neodvisnosti. “S poklicnega stališča mora vsak sodnik delovati v skladu s položajem nosilca državne oblasti in na način, ki se pričakuje od najbolj odgovornih državljanov. S skrbnostjo, vestnostjo, prizadevnostjo in strokovno pozornostjo izpolnjuje svoje poklicno poslanstvo. Hkrati pa z neoporečnim obnašanjem, ki ga zagotavlja z obvladanim vedenjem, pokončnostjo in z varovanjem osebnega dostojanstva vsakogar, skrbi za spoštovanje osebnih etičnih zapovedi. Sodnikov poklicni in osebni ugled je jamstvo zaupanja javnosti v neodvisnost sodstva.”

Glede na to, da je Židan ob zaprisegi sodnic kot politik sploh podal takšen komentar in ob tem izpostavil celo kreativnost sojenja, je več kot očitno, da si “neodvisnost” sojenja razlaga povsem po svoje. Sojenje po revolucionarnem pravu bi se moralo znajti na smetišču zgodovine, očitno pa je, da se Židan in krog okrog njega s tem ne strinjatajo, saj je le potrebno poskrbeti za svoje. Pa naj še državljani verjamejo v neodvisnost sojenja. 

H. M.