Ko sta policijo uzurpirala politična kadra Goršek in Jevšek pripomb medijev ni bilo! Zgodilo se milijardno pranje denarja v NLB in drugi odmevni primeri političnega kriminala!

Nekdanji generalni direktor policije Janko Goršek in nekdanji vodja kriminalistične policije Aleksander Jevšek. (Foto: STA)

Ko je policijo vodil v.d. direktorja generalne policijske uprave Janko Goršek, se je v NLB opralo za skoraj milijardo evrov iranskega denarja za iranski režim, vendar policija primera ni preganjala. Kriminalistično policijo pa je vodil še eden izmed vidnih kadrov SD, Aleksander Jevšek. Očiten je bil tudi molk osrednjih medijev, tako pri imenovanju omenjenih kot pri cenzuri ene največjih korupcijskih afer vseh časov, kjer je sodeloval celoten državni vrh z vsemi nadzornimi in preiskovalnimi organi.

Potem, ko se je Uroš Lepoša, ki je do sedaj zasedal mesto v. d. direktorja Nacionalnega preiskovalnega urada (NPU) odločil, da zaradi osebnih razlogov poda predlog za svojo razrešitev, se je v. d. generalnega direktorja policije Andrej Jurič odločil, da na mesto vodje NPU imenuje Petro Grah Lazar, ki ima izkušnje z delom na NPU. Grah Lazarjeva je bila namreč tam zaposlena od decembra 2010 do marca 2014. Njeno imenovanje je očitno razburilo marsikoga, med njimi še posebej predsednika podmladka stranke SD Luko Gorška, sina Janka Gorška, nekdanjega direktorja Policije v času ministrovanja Katarine Kresal. Seveda takrat kritik, da gre za politične kadre, ni bilo slišati.

“Namesto, da bi v času od prvega vala poskrbeli za dodatne kapacitete za okužene, so vladajoči raje pripravljali vse potrebno, za prevzem represivnih organov in ključnih regulatorjev,” je kritično zapisal Luka Goršek, ko je izvedel, da je prišlo do menjave vodstva. Na to se je odzval državni sekretar za nacionalno varnost Žan Mahnič in izpostavil, da očitno na levici vlada strah pred izgubo prevlade na Policiji: “Ko o tem piše predsednik podmladka stranke SD, ki je sin bivšega direktorja Policije in po poročanju medijev s strani #SOVA ovadenega zaradi #IranNLBgate Janka Gorška, veš, da ne gre za nič drugega kot strah pred izgubo absolutnega obvladovanja Policije s strani levice.”

Ko je leta 2008 tedanji generalni direktor policije Jože Romšek napovedal svojo upokojitev, je tedanji minister za notranje zadeve Dragutin Mate v skladu z zakonom objavil razpis, na katerega so se lahko prijavili kandidati. Kljub temu, da je imela prva vlada Janeza Janše možnost, da bi pred potekom mandata imenovala generalnega direktorja policije za obdobje petih let tega ni storila zaradi politične korektnosti. Ob primopredaji poslov je Mate svoji naslednici Katarini Kresal izročil vse prispele prijave na mesto generalnega direktorja policije, s čimer ji je bila na korekten način prepuščena izbira.

Kresalova si je podredila policija in nato še NPU
Kljub temu, da je Kresalova s kandidati opravila pogovore, ni izbrala nikogar. Nekdanji minister za notranje zadeve dr. Vinko Gorenak je v preteklosti razkril, da Kresalova kljub navdušenju ni izbrala nikogar, ker naj bi že tedaj imela izbranega favorita – Janka Gorška. “V ponovljenem razpisu se Goršek ni prijavil za zasedbo tega delovnega mesta, ker ni bilo dovolj garancij. Prijavili so se znova isti kandidati kot v primeru prejšnjega razpisa. No, Katarina Kresal je spet občudovala njihove sposobnosti, a izbrala ni nikogar. Ravno tedaj pa se je lotila spremembe zakona, ki je določal postopek imenovanja in razrešitve generalnega direktorja policije. Zakon je spisala tako, da generalnega direktorja policije praktično sploh ni bilo mogoče razrešiti. Ko je zakon stopil v veljavo, je objavila nov razpis,” je razkril Gorenak. Na razpis za delovno mesto se nato ni prijavil nihče od kandidatov, ki so se prijavili prej, saj je bilo po besedah Gorenaka tedaj vse jasno. Tako se je prijavil le Goršek, ki je bil nato tudi izbran. “Čista farsa torej. Katarina Kresal je s pomočjo koalicije zlorabila svoj položaj zato, da je na mesto generalnega direktorja policije pripeljala sebi lojalnega človeka.”

Janko Goršek je policijo vodil med februarjem 2009 in septembrom 2012. (Foto: STA)

Kresalova je nato kot ministrica predlagala ustanovitev NPU, ki naj bi predstavljala nekakšno elitno preiskovalno enoto, ki naj bi preiskovala najzahtevnejšo obliko kriminalitete, zlasti finančno in gospodarsko. Ob tem pa se je odločila, da bo v zakonu napisano, da je NPU samostojna organizacijska enota policije, ki ji kriminalistična policija nudi “logistične usluge”, za svoje delo pa je “preko” generalnega direktorja policije “odgovorna notranji ministrici”. Po besedah Gorenaka se je Goršek s tem mirno strinjal. “Neverjetno, toda glede na način njegovega imenovanja pričakovano.” Tako zakonsko zlorabo policije je sicer Gorenak leta 2013 odpravil, ko je predlagal črtanje takega zakonskega določila, in NPU je šele takrat postal sestavni del kriminalistične policije, odgovoren šefu kriminalistične policije in generalnemu direktorju policije.

Nekdanji šef slovenskih kriminalistov se je čez čas pridružil stranki SD
V tistem času je bil Aleksander Jevšek tisti, ki je zasedal mesto šefa slovenskih kriminalistov. Kljub temu, da je zanj veljalo, da naj bi bil zaprisežen kriminalističen strokovnjak, ki ni imel veze s politiko, se je ta po besedah Gorenaka kasneje pridružil Socialnim demokratom, kamor je ta po njegovem prepričanju vseskozi sodil. Kresalova je nato imenovala delovno skupino, ki je bdela nad imenovanjem najema prostorov NPU in tako je prišlo do najema steklene palače na Dimičevi 11 v Ljubljani, ki je bila v lasti Igorja Jurija Pogačarja (formalno nalogo za iskanje prostorov je imel generalni sekretar notranjega ministrstva Damijan Lah, v delovni skupini sta bila med drugim državni sekretar Goran Klemenčič in šef računskega sodišča Igor Šoltes). Zanimivo pa je, da so potem, ko se je izkazalo, da je prišlo do nepravilnosti, najem stavbe po besedah Gorenaka kriminalisti proučevali Jevška (iskal je samega sebe), računsko sodišče, ki ga je vodil Šoltes (iskal je tudi samega sebe) in Komisija za preprečevanje korupcije – KPK, ki jo je takrat že vodil Klemenčič (iskal je tudi samega sebe). “Vsi po vrsti so se sprenevedali. Več kot leto dni so računali, koliko ti ostane, če od 136 tisoč evrov najemnine plačaš 125 tisoč evrov kredita.”

Aleksander Jevšek je kriminalistično policijo vodil med leti 2007 in 2011. Na državnozborskih volitvah leta 2011 je kandidiral na listi LDS. Na lokalnih volitvah 2014 je bil kot član Socialnih demokratov izvoljen na mesto župana Mestne občine Murska Sobota, ponovno pa tudi leta 2018. Danes Jevšek predstavlja trdo jedro SD. (Foto: STA)

Ko je Gorenak leta 2012 nastopil z mandatom ministra za notranje zadeve, je bil Goršek generalni direktor policije. Kljub temu, da so tedaj obstajali razlogi za njegovo razrešitev, je imel Gorenak povsem zvezane roke. Razrešitve namreč sploh ni mogel zakonsko zahtevati, zato ga je prosil, da naj odstopi, kar je ta nato storil. Iz tega razloga je nato Gorenak nato z njim podpisal pogodbo o napotitvi v Sarajevo, kjer je nato zastopal interese slovenske policije.

Potem, ko je Grimsova Komisija za nadzor varnostnih in obveščevalnih služb (KNOVS) razkrila, da je iranska mafija s pomočjo slovenskega političnega vrha v letih 2009 in 2010 oprala za milijardo ameriških dolarjev denarja, je raziskovalni novinar Bojan Požar leta 2017 razkril, da naj bi Policija pod vodstvom Kresalove v času Pahorjevega levega vladnega trojčka točno vedela, kaj se dogaja v Novi Ljubljanski banki, a je očitno namerno mižala na obe očesi. Kljub temu, da so imeli informacije, da se je pri nakazilih v tujino z računov NLB pojavljalo na desetine reklamacij zaradi suma pranja denarja in da so Irancu Iraju Farrokzadehu v nekaterih tujih bankah zaprli račune, preden ga je Iranec odprl v NLB, Policija pod vodstvom Gorška nekako kar ni našla dovolj dokazov.

Nič čudnega tako ni, da so ravno v stranki SD najbolj na okopih, ko gre za realizacijo napora po depolitizaciji policije, stranka SD je namreč v veliki meri tista, ki je najbolj vpeta v policijske vrste. To je sicer nedolgo tega razkril aktualni notranji minister Aleš Hojs, ki je med drugim izpostavil, da je prišel do ugotovitve, da se nekatere stvari vezane na člane stranke SD izgubijo v predalih. “Partijske strukture so obvladovale policijo. Logično, da so se stvari prenašale iz roda v rod. Histerično obnašanje stranke SD, je ravno dokaz tega, da se bojijo, da bi izgubili vpliv v policiji. Želim si, da naj se v policiji dela strokovno in brez političnih ambicij,” je poudaril. Glede na to, da je Grah Lazarjeva v preteklosti že delala na NPU, med drugim pa je delovala tudi kot vodja korporativne varnosti v Družbi za upravljanje terjatev bank, je prav, da se da se strokovnim kadrom da priložnost, da se dokažejo. Konec koncev smo lahko v preteklosti videli, kakšne so lahko posledice, če je lojalnost bolj pomemben kriterij, kot sama strokovnost, ki bi morala biti zmeraj biti na prvem mestu.

Nina Žoher