Koalicija jasno: Nujno potrebna je samostojna parlamentarna preiskovalna komisija, ki naj v okviru svoje pristojnosti ugotovi morebitno politično in vse druge oblike odgovornosti nosilcev javnih funkcij!

Foto: STA

Razmere, v katerih se je RS znašla zaradi pojava COVID-19, ne moremo primerjati z nobenimi drugimi v naši zgodovini. Krizne razmere so bile in so za našo državo velik izziv, ki smo ga z ustreznimi ukrepi aktualne Vlade RS tudi učinkovito obvladali in nabavili potrebno količino zaščitne opreme, ki jo je pred prihodom vlade kronično primanjkovalo. Kljub temu, da je Vlada RS že napovedala obsežno posebno poročilo v povezavi z domnevnimi nepravilnostmi in zlorabami v zvezi z nabavami zaščitne opreme, o katerih se je pričelo razpredati konec aprila, še posebej so prihajale obtožbe s strani medijev, so se koalicijske SDS, SMC, NSi in DeSUS odločile, da zahtevajo odreditev parlamentarne preiskave. 

Iz Zahteve za odreditev parlamentarne preiskave s prvopodpisanim Danijelom Krivcem, vodjo poslanske skupine SDS, je razvidno, da skupina poslancev zahteva, da Državni zbor RS odredi parlamentarno preiskavo o stanju, ravnanju, zalogah, naročilih in nabavah zaščitne in kritične medicinske opreme za učinkovito zoperstavljanje okužbam z nalezljivimi boleznimi ter delovanju institucij in nosilcev javnih funkcij v zvezi s pravočasno zajezitvijo epidemije COVID-19 za obdobje od 1. februarja 2020 do 30. aprila 2020.

Na Kitajskem je konec leta 2019 izbruhnila epidemija novega koronavirusa. Epidemija se je iz Kitajske širila po celem svetu in zajela tudi evropske države. Tako so bili prvi primeru okužbe ugotovljeni v Franciji dne 24. januarja 2020, Nemčiji 27. januarja 2020, Avstriji 25. februarja 2020, Hrvaški dne 25. februarja 2020, Estoniji 27. februarja 2020, Litvi 28. februarja 2020, Latviji 3. februarja 2020, Madžarski 4. marca 2020, Poljski 4. marca 2020 in v Sloveniji 4. marca 2020.

Države EU so se na epidemijo različno odzvale, vendar je večina držav takoj izvedla najnujnejše ukrepe za preprečitev širjenja te bolezni, predvsem z ukrepi ozaveščanja državljanov o nujnih samozaščitnih ukrepih za preprečitev širjenja virusa, vzpostavitvijo kontrole potnikov pri čezmejnem prometu, zdravstveno kontrolo potnikov, ki so prihajali iz Italije in iz drugih držav, kjer so se pojavila žarišča epidemije ter z zaprtjem šol, vrtcev in prepovedjo prireditev.

Nekdanja direktorica Nacionalnega instituta za javno zdravje (NIJZ) Nina Pirnat je sicer tudi vidna članica Socialnih demokratov (SD). (Foto: STA)

Nekdanja Vlada RS se ni pravočasno in ustrezno odzvala
Italija je 31. januarja razglasila izredne razmere, Litva 26. februarja, Slovenija pa je čakala vse do 12. marca 2020. Ob tem velja dodati, da so bili že 20. februarja 2020 izpolnjeni pogoji, da bi institucije EU in države članice (tudi Slovenija), ki tako želijo, sodelovale v postopku skupnega javnega naročanja zdravstvenih protiukrepov, ki ga od leta 2013 omogoča 5. člen Sklepa Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. oktobra 2013 o resnih čezmejnih nevarnostih za zdravje ter da bi Vlada Republike Slovenije (takrat) osebno zaščitno opremo določila kot blago osnovne preskrbe. Nekdanja Vlada RS se na omenjeno ni pravočasno in ustrezno odzvala, poudarjajo v koalicijskih SDS, SMC, NSi in DeSUS in dodajajo, da je Svet Evropske Unije dne 20. februarja 2020 odločno pozval države članice, naj sprejmejo potrebne in ustrezne ukrepe, da bi zagotovile varovanje javnega zdravja, zlasti, da bo bolnišnično osebje, ki oskrbuje bolnike, imelo ustrezno zaščito.

Po pozivih Zdravniške zbornice Slovenije in zdravstvenih ustanov se je nekdanja Vlada RS dne 27. februarja 2020 zgolj odločila, da se uporabi zaščitna oprema iz blagovnih rezerv in sicer 48 tisoč zaščitnih mask, 5 tisoč kombinezonov, 500 tisoč rokavic in praške za razkuževanje, vendar brez, da bi odločila, da se ta oprema nadomesti in predvsem bistveno dopolni z ustreznimi količinami nove. Nekdanja Vlada je tako 27. februarja sprejela sklep, da se iz blagovnih rezerv sprostijo razpoložljiva (zadostna največ za nekaj dni) zaščitna sredstva. Zavodu RS za blagovne rezerve (ZRSBR) pa je bilo naloženo, da izdana sredstva nadomesti do 31. decembra 2020.

Šele 11. marca 2020 Ministrstvu za zdravje naloženo, da pridobi nujno potrebno zaščitno opremo
Pri tem je potrebno omeniti, da je Svetovna zdravstvena organizacija 3. marca 2020 sporočila, da so se od začetka izbruha COVID-19 cene zaščitne opreme povečale tudi za šestkrat in da dobava lahko traja več mesecev. Opozorili so tudi na manipulacije na trgu in da se zaloge pogosto prodajo cenovno najboljšim ponudnikom. Nekdanja Vlada RS je šele 11. marca 2020 Ministrstvu za zdravje naložila, da v skladu s 46. členom Zakona o javnem naročanju pridobi nujno potrebno zaščitno opremo.

Foto: STA

Iz zahteve za sklic parlamentarne preiskave je razvidno, da je bilo v vseh slovenskih bolnišnicah po podatkih, ki jih je nekdanji minister za zdravstvo dne 12. marca poslal mandatarju za sestavo nove vlade, na razpolago 26 postelj za intenzivno nego, ki bi jih bilo mogoče z dodatnimi ukrepi maksimalno povečati na 60. Nekdanji minister za zdravje je na podlagi 7. člena Zakona o nalezljivih boleznih zaradi povečane nevarnosti širjenja COVID-19 podpisal odredbo o razglasitvi epidemije. Odredba je začela veljati dne 12. marca ob 18. uri. Slovenija, čeprav neposredna soseda glavnega evropskega žarišča v severni Italiji, je epidemijo razglasila šele dan za tem, ko je WHO razglasila pandemijo.

Sedanja Vlada RS je izdala Uredbo o določitvi najvišjih cen varovalne, zaščitne in druge zdravstvene opreme, ki je začela veljati dne 14. marca ob 8. uri za čas treh mesecev. Uredba je najvišje maloprodajne cene varovalne, zaščitne in druge zdravstvene opreme, veljavne na trgu 14. marca, določila kot najvišje cene. Prav tako je 14. marca s sklepom določila Zavod RS za blagovne rezerve za centralno nabavo zaščitne opreme za celotno Slovenijo. 17. marca je bilo na podlagi analize stanja na trgu osebne zaščitne opreme ugotovljeno, da si v RS, ki še ni vzpostavila samooskrbe na tem področju, ne bomo mogli zagotoviti zadostnih količin opreme. Strmo naraščajoče cene zaščitne opreme, podaljševanje rokov dobav in zamejene maloprodajne cene varovalne, zaščitne in druge zdravstvene opreme niso omogočale pridobitve zadostnih zalog osebne zaščitne opreme, zato je vlada dopolnila Uredbo o določitvi najvišjih cen varovalne, zaščitne in druge zdravstvene opreme z določbo, da najvišje cene varovalne, zaščitne in druge zdravstvene opreme ne veljajo za opravljanje javne gospodarske službe oblikovanja in uporabe državnih blagovnih rezerv Zavod RS za blagovne rezerve.

Foto: Vlada RS

Tako naj bo parlamentarna preiskava usmerjena na: ugotavljanje morebitne politične odgovornosti nosilcev javnih funkcij in odgovornost nosilcev javnih funkcij na območju RS za stanje zalog in zaščitne opreme, ki je potrebna za primere učinkovitega zoperstavljanja okužbam z nalezljivimi boleznimi, pred razglasitvijo epidemije, dne 12. 3. 2020, na ugotavljanje morebitne politične odgovornosti nosilcev javnih funkcij in odgovornost nosilcev javnih funkcij v ustanovah, ki so zadolžene za proučevanje, svetovanje in izvajanje ukrepov, ki so potrebni za zoperstavljanje okužbam z nalezljivimi boleznimi, ter njihovih ukrepih v času, pred razglasitvijo epidemije, ter na naročanje in nabavo vseh vrst zaščitne opreme od 12. aprila 2020 do 30. aprila 2020.

Namen te preiskave je:
-Ugotoviti, kakšna je morebitna politična odgovornost nosilcev javnih funkcij in odgovornost nosilcev javnih funkcij na območju RS za stanje zalog zaščitne opreme, ki je potrebna za primere učinkovitega zoperstavljanja okužbam z nalezljivimi boleznimi, pred razglasitvijo epidemije 12. marca 2020. Ugotoviti, kakšna je morebitna politična odgovornost nosilcev javnih funkcij in odgovornost nosilcev javnih funkcij na območju RS za ukrepe, ki so bili sprejeti v času pred razglasitvijo epidemije, zlasti v primerjavi z ukrepi drugih držav EU.

-Ugotoviti, kakšna je morebitna politična odgovornost nosilcev javnih funkcij in odgovornost nosilcev javnih funkcij v ustanovah, ki so zadolžene za proučevanje, svetovanje in izvajanje ukrepov, ki so potrebni za zoperstavljanje okužbam z nalezljivimi boleznimi, ter njihovih ukrepih v času, pred razglasitvijo epidemije COVID-19.

-Ugotoviti, kakšna je morebitna politična odgovornost nosilcev javnih funkcij in odgovornost nosilcev javnih funkcij v ustanovah, ki so zadolžene za proučevanje, svetovanje in izvajanje ukrepov, ki so potrebni za zoperstavljanje okužbam z nalezljivimi boleznimi, ter njihovih ukrepih v času, pred razglasitvijo epidemije, zlasti z vidika njihovega praktičnega ukrepanja, zlasti v primerjavi z ukrepi drugih držav EU.

-Ugotoviti, kakšna je morebitna politična odgovornost nosilcev javnih funkcij in odgovornost nosilcev javnih funkcij v zvezi z nabavami zaščitne opreme na območju RS za nabave zaščitne opreme, ki je bila nabavljena za potrebe učinkovitega zoperstavljanja okužbam z nalezljivimi boleznimi, po razglasitvi epidemije do 30. aprila 2020.

-Ugotoviti, kakšna je morebitna politična odgovornost nosilcev javnih funkcij in odgovornost nosilcev javnih funkcij v zvezi z ukrepi na območju RS za ukrepe, ki so bili sprejeti za potrebe učinkovitega zoperstavljanja okužbam z nalezljivimi boleznimi, po razglasitvi epidemije COVID-19, od 12. 3. 2020 do 30. 4. 2020.

Pri tem v zahtevi za sklic parlamentarne preiskave poudarjajo, da je le ta v javnem interesu, saj je življenje in zdravje ljudi prvovrstna javna prioriteta. Predmet te preiskave pa je, da se ugotovi kakšne so bile zaloge, kakšni s bili ukrepi in kakšne so bila naročila osebne zaščitne opreme, ki je potrebna za primere učinkovitega zoperstavljanja okužbam z nalezljivimi boleznimi, ob razglasitvi epidemije  ter njenih nabavah.

Krizne razmere so bile in so za našo državo velik izziv
V koaliciji poudarjajo, da razmer, v katerih se je RS znašla zaradi pojava COVID-19, ne moremo primerjati z nobenimi drugimi v naši zgodovini. Krizne razmere so bile in so za našo državo velik izziv, ki smo ga z ustreznimi ukrepi aktualne Vlade RS tudi učinkovito obvladali. V mnogih vidikih obvladovanja kriznih razmer smo delili usodo številnih, tudi neprimerno večjih držav. Še posebej to velja za področje nabav zaščitne opreme za potrebe zdravstva, gospodarstva in splošne populacije. Zlom trga zaščitne opreme, nepredvidljive logistične povezave in povsem neučinkovito delovanje EU, so se odrazili v trenutno povsem zaustavljeni dobavi zaščitne opreme in v komaj obvladljivih nakupnih procesih.

Foto: epa

Ocenjujejo: Parlamentarna preiskava nujno potrebna
“Z velikimi napori in požrtvovalnim delom ljudi, ki so bili vpeti v nabave zaščitne opreme, donacijami in hitrim odzivom številnih domačih proizvajalcev, nam je kljub skoraj popolnoma praznim skladiščem na dan razglasitve epidemije uspelo zagotoviti vso potrebno opremo in s tem omogočiti nemoteno delovanje vseh v epidemiji najbolj izpostavljenih ustanov in služb. Konec aprila 2020, pa je zlasti v medijih prišlo do številnih obtožb, ki so se in se še nanašajo na domnevne nepravilnosti in zlorabe v zvezi z nabavami zaščitne opreme. Vlada RS je že napovedala obsežno posebno poročilo, ki se bo nanašalo na omenjeno problematiko, v obravnavo, ga namerava poslati Državnemu zboru, v proučitev in pristojno ukrepanje pa tudi pristojnim institucijam, kot so policija, državno tožilstvo, Računsko sodišče in druge.” Ne glede na to, pa ocenjujejo, da je nujno potrebna tudi samostojna parlamentarna preiskovalna komisija, ki naj v okviru svoje pristojnosti ugotovi morebitno politično in vse druge oblike odgovornosti nosilcev javnih funkcij.

Hana Murn