fbpx

Koalicija skoraj zavozila razglasitev rezultatov referendumov, v SDS sejo obstruirali zaradi nepravilnosti DVK

Foto: STA

Poslanci koalicije so na izredni seji Državnega zbora razglasili rezultate referendumov. To so storili brez poslancev in poslank SDS, ki so sejo obstruirali zaradi nepravilnosti pri izpeljavi postopkov po zaključenem glasovanju na referendumih. Seja se je kljub temu nadaljevala, a se je izkazalo, da ima koalicija, nepovezano z obstrukcijo največje opozicijske stranke, komaj dovolj glasov za zagotavljanje sklepčnosti. 

Razloge za obstrukcijo je na Kolegiju predsednice Državnega zbora pojasnila vodja poslanske skupine SDS, Jelka Godec, ki je dejala, da v stranki priznavajo rezultate referenduma, oporekajo postopkom, ki so bili izpeljani po referendumu. Spomnimo, koalicija je takoj po razglasitvi rezultatov napovedala pospešitev postopkov z jasno željo, da se zakonodajne pobude in kadrovanja, ki jih prinašajo, izvedejo v najkrajšem možnem času. Tu pa so po mnenju SDS trčili ob črko zakona.

“Najprej se je zgodilo to, da je DVK na predlog skupine članov, ki so iz vrst političnih strank koalicije že pred referendumi vložili predlog, da se ne ugotavlja natančnega dejanskega in popolnega rezultata zakonodajnih referendumov po urniku, ki ga je imela DVK, kar je za nas pomenilo nedopustno odstopanje od dosedanje prakse na zakonodajnih referendumih in predstavlja nevaren precedens za vse nadaljnje referendume,” je dejala Godčeva.

Po mnenju vodje poslanske skupine SDS pa je problematična pravnomočnost (oz. odsotnosti le-te) obvestila, ki ga je v zvezi z referendumskimi postopki poslalo Vrhovno sodišče. Kot je pojasnila Jelka Godec, je Državni zbor oz. predsednica DZ Urška Klakočar Zupančič na Vrhovno sodišče naslovila dopis s pozivom, da naj DZ obvestijo o morebitnih pripombah na izid referenduma in odločitve DVK, zraven pa pripisala, da se bo njihovo obvestilo štelo kot potrdilo o pravnomočnosti. Kot vemo, je bilo na Vrhovno sodišče posredovana pritožba na izid referendumov, a jo je to zavrglo, odločitve pa še ni uspelo vročiti vsem strankam v postopku. Po mnenju Godčeve zaradi tega še niso nastopili pogoji za nastop pravnomočnosti odločitve in s tem pogoji za razglasitev izidov.

Kaj se dogaja s svobodnjaškim “glasovalnim strojem”?
Ob obstrukciji pa je prišlo še do dodatnega zapleta. Koalicija je namreč na glasovanju komaj zagotovila sklepčnost. Poslanka svobodnjakov Tamara Vonta je za to kaj hitro hotela zvrniti krivdo na SDS, kakor da opozicijski poslanci “dopustujejo”. Gre za nekoliko nenavadno obtožbo s strani koalicije, saj odgovornost za zagotavljanje sklepčnosti pripada kolegom iz strank Gibanja Svoboda, Socialnih demokratov in Levice.

Posledično so jo v poslanski skupini SDS hitro popravili. Očitno je namreč, da je “Glasovalni stroj” koalicije že na počitnicah, hkrati pa so se v opoziciji že pojavila namigovanja, da znotraj koalicija in Gibanja Svoboda ni vse več tako, kot je bilo. So zadnje afere predsednika vlade Roberta Goloba že do te mere načele kohezivnost koalicije? Vemo, da so se po javni objavi v. d. generalnega direktorja Policije Boštjana Lindava in nekdanje notranje ministrice Tatjane Bobnar zaradi političnih pritiskov predsednika vlade, v koaliciji lomila kopja – pa čeprav ne javno. Dejanja je denimo obsodil predsednik podmladka SD, nekdanji poslanec Jan Škobrne pa je zapisal, da bi ob tovrstnih razkritjih, če bi imela oblast vlada Janeza Janše, “v Ljubljani zmanjkalo koles”.

Želja je čim prej obglaviti RTV in postati rekorder po številu ministrstev
Zakaj so hoteli pri Gibanju Svoboda s koalicijskima partnerjema čim prej razglasiti rezultate referendumov, je seveda jasno. Od razglasitve rezultatov je odvisno, kdaj bodo lahko v veljavo stopili zakoni o RTV, vladi in dolgotrajni oskrbi. Kot vemo bodo s prvim zakonom v praksi obglavili vodstvo RTV. Spremenili bodo star “Grimsev” zakon, ki je omogočal politično uravnoteženost vodstva RTV, tako da bodo sedaj ustanovili nov organ javnega zavoda, ki se imenuje Svet RTV, v njega pa bodo imenovani kadri, ki na tak ali drugačen način izhajajo iz bazena politične levice. Ta proces imenujejo “depolitizacija”. Z zakonom o vladi si je predsednik vlade razširil vladno ekipo – s povečanjem števila ministrstev. Slovenija bo zaradi tega precejšnji unikum, v vsakem primeru pa se bodo v času zaostrovanja gospodarskih razmer povečali javni stroški. Z novelo zakona o dolgotrajni oskrbi je vlada preložila začetek izvajanja dolgotrajne oskrbe za minimalno dve leti. Številni so prepričani, da je cilj dolgotrajno oskrbo pustiti “v predalu” in je tudi čez dve leti ne začeti izvajati.

Gal Kovač