fbpx

Komentator Merše je prepričan, da bo Golob razočaral marsikaterega volivca

Politični komentator Peter Merše. (Foto: Nova24TV)

“Izvolili smo stranko, o kateri dejansko ničesar ne vemo, razen tega, da imajo izrazito levičarske ideje in da so zavezani izrazito levičarski civilni družbi, ki jih bo skušala držati na povodcu. Hkrati je tudi njihov program precej nedorečen,” ocenjuje Peter Merše o stranki Gibanje Svoboda in dodaja, da bo Robert Golob, tako kot vsi novi politični obrazi, na koncu razočaral marsikaterega volivca.

V tokratni Temi dneva je voditelj oddaje Luka Svetina uvodoma dejal, da je velika zmagovalka letošnjih državnozborskih volitev stranka Gibanje Svoboda, največje poraženke teh pa so stranke koalicije KUL. Tako LMŠ kot tudi SAB sta namreč izpadli iz parlamenta, medtem ko je Levica komaj preživela z dobrimi štirimi odstotki glasov, SD pa je ravno tako osvojil le sedem poslanskih mest, kar je veliko razočaranje za etablirano stranko, ki je s Tanjo Fajon na čelu odkrito ciljala na mandatarsko mesto. Poslavljajo pa se še nekatere stranke: DeSUS, SNS in Konkretno, ki je bila del gibanja Povežimo Slovenijo in je osvojila le slabe 3,5 odstotka glasov. Od volitev leta 2011 je sicer že tretjič zmagala stranka, ki je na volitvah sodelovala prvič.

Tedaj je zmagala Pozitivna Slovenija pod vodstvom Zorana Jankovića, leta 2014 stranka Mira Cerarja, letos pa Gibanje Svoboda Roberta Goloba. Je ena od treh strank, ki ji je uspelo na volitvah v DZ preseči 30 % glasov, kar je uspelo le še LDS-u leta 2000, ko je osvojil 36,26 % glasov in SMC-ju leta 2014, ko je osvojil 34,49 % glasov. Letos je SDS sicer prejela zgolj 23,53 % glasov, a ker se je v DZ uvrstilo zgolj pet političnih strank, je osvojila dva mandata več kot leta 2018, skupno 27. Manj odstotkov in manj sedežev pa je osvojila SD. Leta 2018 je prejela 9,93 % in deset mandatov, letos pa zgolj 6,56 % glasov in sedem sedežev. V studiu se je Svetini tokrat pridružil kolumnist in politični analitik Peter Merše s spletnega medija in časopisa Domovina.

“Torej ko se ozreva na včerajšnji večer, je bila prepričljiva zmaga Gibanja Svoboda. Lahko rečemo, da se trend “novih obrazov” nadaljuje z izjemo tistega malce slabšega rezultata Marjana Šarca pred štirimi leti. Zakaj v Sloveniji še vedno zmaguje novi obraz, stranka, ki nastane nekaj tednov pred volitvami?” Merše: “To je dokaj kompleksno vprašanje, eno je dejstvo, da so bili ljudje po vsem tem naveličani vsebinsko prazne opozicije, ki je bila zbrana v koaliciji KUL, zlasti strank, ki so se imenovale po svojih ustanoviteljih.” Merše pričakuje, da se v slovenskem političnem prostoru zaključuje obdobje strank, ki se imenujejo po svojih voditeljih. Ključna pa je bila histerija, ki je bila ustvarjena – da je potrebno premierja Janeza Janšo za vsako ceno premagati.

“Verjamem, da bo marsikdo, ki je ‘novemu obrazu’ namenil glas, spet razočaran”
Ta histerija se je gradila dve leti, vse odkar se je sestavila Janševa vlada in se je stopnjevala prek referenduma o vodi, ko je šlo za mobilizacijski trenutek, dokler ni prišlo do združitve vseh teh dejavnikov in smo bili priča Golobovemu pohodu. Šlo je za edini “brezmadežni” politični faktor na levici, zato so ljudje stavili na še en “nov obraz”. “Verjamem pa, da bo marsikdo od njih spet razočaran.” Svetina je ob tem omenil, da so Nova24TV, Planet TV, Siol in na koncu celo RTVSLO poročali o nekaterih Golobovih aferah. Merše meni, da so ti mediji imeli omejen vpliv, saj sta tudi SDS in NSi povečali svoj volilni rezultat, kar je domet teh medijev. Marsikdo je zagotovo kaj o tem prebral, vendar pa je v drugih medijih zasledil kritiko teh informacij in jih zanemaril. Na večernih poročilih javne hiše RTV Slovenija pa o tem sploh ni bilo govora.

Družbeno-politični komentator Peter Merše (Foto: Nova24TV)

Merše je prepričan, da so bile volitve do neke mere referendum o Janši, je pa del volivcev verjetno nasedel medijski propagandi. Marsikoga bi lahko prepričalo to, da je Golob uspešen podjetnik (vsaj tako je bil predstavljen), da je človek, ki bo povezoval, prinesel demokracijo in svobodo. “Marsikdo dejansko ne zna prav videti ali je dejansko živel v neki diktaturi. Koliko diktature je dejansko bilo v zadnjih dveh letih? Lahko se nasmejemo! Kako diktatorska država je bila Slovenija zadnji dve leti …” In če je nekdo vsakodnevno poslušal, da živi v totalitarizmu in da se omejuje demokracija, potem je v neki dobri veri obkrožil kandidata, za katerega je menil, da bo to spremenil. Svetina: “Mislim, da skoraj ne poznam novinarskega kolega, ki ne bi včeraj debelo pogledal, ko smo dobili prve vzporedne rezultate volitev, ki smo jih imeli bistveno pred gledalkami in gledalci.” 

Desnica ima primanjkljaj civilne družbe, s katero bi lahko uspešno izvedla predvolilno kampanjo
Tudi Merše je bil nad izidom močno presenečen, zlasti nad neuspehom gibanja Povežimo Slovenijo. Dobro pa se mu zdi, da se vse do volitev niso sprli, kar so mnogi sicer pričakovali. Morda so se ljudje malce bali voliti tako raznorodne liste. Tudi Zdravka Počivalška bi v oddajah večkrat lahko zamenjal odličen govornik Alojz Kovšca. K temu, da so ostali pod pragom, je verjetno botrovala tudi višja volilna udeležba in nevključenost Aleksandre Pivec. Presenečenje pa je še toliko večje, ker je SDS nudila prostor za predstavitev tudi koalicijskim partnericam. Je pa na desni mogoče opaziti velikanski primanjkljaj na področju civilne družbe. “Levi pol ima serijo t. i. nevladnih organizacij in mnoge se financirajo iz državnega proračuna, zato je že glede tega debata, ali gre dejansko za “nevladne”.

Peter Merše (Foto: Nova24TV)

Počrpale so na desetine milijonov evrov in razvile široko mrežo aktivistov ter ustvarile orodja za nagovarjanje ljudi, medtem ko se ta manjša na desni trudi za politično nevtralnost. Tudi Viktor Orbán na Madžarskem je izgubljal volitve, dokler ni vzpostavil civilne družbe, ki mu je bila naklonjena in s katero je lahko sodeloval.” Oba sogovornika sta se prav tako strinjala, da je največji poraz doživela ravno koalicija KUL. A kljub temu se prikazuje kot zmagovalko. To dokazuje, da so stranke zgolj orodje, ki nima resne perspektive za kakšen dolgoročen cilj. So le sredstvo za dosego oblasti in kako proč od nje držati Janšo. “Prav smešno je gledati neko Alenko Bratušek, ki je zbrala 2,5 odstotka glasov in izpadla iz parlamenta, ampak ona praznuje zmago, ker “jim je uspelo”, da Janša skoraj zagotovo ne bo sestavil vlade.” 

KUL se je med kampanjo žrtvoval za Goloba, zato ta ostaja dolžnik
KUL je celotno kampanjo za Goloba izvajal “umazana dela”, sam pa je ostal “brezmadežen”, zato jim je dolžan protiuslugo in jih povabiti na sekretarska, ministrska mesta itd. Gre za kadrovsko izrazito plitko stranko, ki bo nove kadre nujno potrebovala od drugod. Glede Fajonove pa Merše dvomi, da bi odstopila, čeprav bi bilo to za stranko zelo koristno, ker je zapeljala v napačno smer. V preteklosti je kajpak nagovarjala širši krog ljudi in se celo povezala z Janševo vlado. V poznejših letih pa so se ideološko izrazito radikalizirali zlasti znotraj KUL-a. Marše pa je v nadaljevanju odgovarjal, kakšna vlada se nam obeta (v njej naj bi bili le dve stranki – Svoboda in SD). Merše: “Če bosta v vladi Svoboda in Socialni demokrati ali če bi bila zraven še Levica, bo šlo za izrazito levo vlado. Govoriti o kakšni resni sredinskosti praktično ne moremo, morda o kakšnem detajlu na gospodarskem področju.” 

Merše, Svetina (Foto: Nova24TV)

SD bo po njegovem zagotovo podrejen, če bi bil Golob, njegovo tesnejše povezovanje z NSi-jem pa ni verjetno. Civilna družba, ki mu je do oblasti pomagala priti, na kaj takšnega ne bi pristala. Obenem pa se bo moral zavedati, da priti na oblast in na njej ostati pomeni dve različni stvari. Golob bo za dostojno vladanje moral omejiti vpliv Levice in civilne družbe, ki jo predstavljata Tea Jarc in Jaša Jenull. Bi pa ta vlada lahko bila stabilnejša od vlade Marjana Šarca in podobno stabilna kot vlada Mira Cerarja. Je pa težko je oceniti homogenost Gibanja Svoboda. “Na teh volitvah smo naredili en velik eksperiment na ravni države.

Stranka ima izrazito levičarske ideje
Izvolili smo stranko, o kateri dejansko ničesar ne vemo, razen tega, da imajo izrazito levičarske ideje in da so zavezani izrazito levičarski civilni družbi, ki jih bo skušala držati na povodcu. Hkrati je tudi njihov program precej nedorečen,” ocenjuje Merše in dodaja, da si glede prihodnje Janševe politične vloge ne upa ničesar napovedati. Prav tako po njegovem prepričanju ostaja neznanka Golobov odnos do Rusije in njegova zunanjepolitična usmeritev. Tu bi ključno vlogo lahko odigrala Tanja Fajon ali Marta Kos, sicer pa lahko pričakujemo manj proaktivno držo, kot sta jo imela Janša in Anže Logar, ki je bila unikatna in je izkazovala vidik državnosti, medtem ko levica zunanjo politiko izkorišča za posle, sicer pa je osredotočena na notranjepolitično sceno.

Domen Mezeg