fbpx

Konec objavljanja javnomnenjskih raziskav? Zmago Jelinčič vložil pobudo, da bi se te prepovedale mesec dni pred volitvami

SDMS je vložil predlog zakona o prepovedi objavljanja javnomnenjskih raziskav o podpori politikom in političnim strankam. Zmago Jelinčič Plemeniti pa je podal pobudo, da bi se prepovedale javnomnenjske raziskave mesec dni pred volitvami (Foto: STA)

Sindikat delavcev migrantov Slovenije (SDMS) je vložil predlog zakona o prepovedi objavljanja javnomnenjskih raziskav o podpori politikom in političnim strankam, saj menijo, da so ankete nemerodajne in torej ne posredujejo volivcem pravilnih, smiselnih in koristnih informacij za lažje odločanje na volitvah. Podobno meni tudi predsednik stranke SNS Zmago Jelinčič Plemeniti, ki pa je predsedniku državnega zbora podal pobudo,  da bi se prepovedale javnomnenjske raziskave mesec dni pred volitvami, saj gre po njegovem mnenju “za usmerjanje in dirigiranje javnega mnenja v skladu z zahtevami gospodarjev oziroma najboljših plačnikov”.

Po zakonu o volilni in referendumski kampanji objava javnega mnenja in anket o kandidatih, listah kandidatov, političnih strankah in o referendumskem vprašanju ni dovoljena 24 ur pred dnem glasovanja in do zaprtja volišč na dan glasovanja. To pomeni, da je objava dovoljena kadarkoli pred tem rokom in ponovno takoj naslednji dan po volitvah. “S tem se krši temeljno načelo demokratičnosti, zapisano v 1. členu Ustave Republike Slovenije, saj imajo državljanke in državljani Republike Slovenije po tem načelu pravico do svobodnega in nemotenega oblikovanja in izražanja svoje politične volje na volitvah,” menijo v Sindikatu delavcev migrantov Slovenije (SDMS).

Prepričani so, da svobodno in nemoteno oblikovanje ter izražanje politične volje na volitvah posamezniku ni omogočeno, če se kadarkoli dovoljuje objavljanje političnih javnomnenjskih raziskav, saj so po njihovem mnenju raziskave neverodostojne. Po njihovi obrazložitvi so raziskave javnega mnenja neverodostojne zaradi izjemno majhnih vzorcev, kjer običajno anketirajo 700 ljudi. “Pri majhnih vzorcih je interval zaupanja, torej območje vrednosti, kjer pričakujemo dejansko vrednost (odstotek) v populaciji prevelik, da bi bil merodajen,” so poudarili.

Slika je simbolična. (Foto: Pixabay)

Iz tega izhajajo, da nam prikazani odstotki ne podajo točne vrednosti, dejansko pa je lahko pravi rezultat popolnoma nasproten ali drugačen, kot je prikazan v anketi. Menijo, da tudi vzorci javnomnenjskih raziskav niso reprezentativni zaradi neustrezne metodologije. “Statistično korektna je le tista raziskava, ki temelji na slučajnostnem reprezentativnem vzorcu,” poudarjajo. Ne glede na velikost vzorca, njegovo reprezentativnost, ustreznost vzorčnega okvira in pravilnost uteževanja podatkov so rezultati ankete zavajajoči, ker se delež anketirancev vzdrži odgovarjanja na vprašanja. “Ti neodgovori lahko v rezultatih ankete bistveno iznakazijo dejansko stanje v populaciji glede politične opredeljenosti volivcev.”

Foto: Valicon, Mediana, Ninamedia

V SDMS še menijo, da gre v javnomnenjskih anketah, ki jih izvajajo različne hiše ob istem času, za lažne novice, saj če bi ista hiša ponovila anketo, ne bi prišla do istega rezultata. “To pove, da so ankete nemerodajne in torej ne posredujejo volivcem pravilnih, smiselnih in koristnih informacij za lažje odločanje na volitvah,” so dejali. Hkrati še poudarjajo, da je nemogoče zagotoviti transparentnost teh raziskav, v vsakem primeru pa vplivajo na odločitev volivcev oziroma njihovo podzavest.

SDMS je vložil predlog zakona o prepovedi objavljanja javnomnenjskih raziskav o podpori politikom in političnim strankam
Sindikat delavcev migrantov Slovenije (SDMS) je vložil predlog zakona o prepovedi objavljanja javnomnenjskih raziskav o podpori politikom in političnim strankam, ki so ga poslali v obravnavo na podlagi 114., 115. in 118. člena poslovnika Državnega zbora. SDMS predlaga, da DZ obravnava predlog zakona po rednem postopku, pri obravnavi slednjega pa bosta sodelovala Mario Fekonja in dr. Martin Ivec, ki sta predstavnika predlagatelja.

Mario Fekonja (Foto: Facebook)

Po Fekonjevem mnenju se z ukinitvijo tovrstnih anket omogoči popolnoma lastna presoja vsakega volivca, koga bo na volilnem listku obkrožil, na podlagi predstavitve same stranke na morebitnih soočenjih ali v javnih predstavitvah ter na podlagi programa stranke. Meni, da je treba ljudi navaditi, da se odločajo na podlagi programov strank. “V zadnjem času vidimo, da po javnomnenjskih raziskavah veliko glasov dobivajo stranke, ki jih uradno še sploh ni, ali so pa v njih ljudje, ki jih javnost precej slabo pozna. To lahko nakazuje na to, da je tovrstna anketa najverjetneje bila pač “naročena na točno določeni način” od “pravega” naročnika,” nam je še pojasnil Fekonja.

Predsednik stranke SNS Zmago Jelinčič Plemeniti pa je v okviru svoje poslanske skupine na predsednika državnega zbora Igorja Zorčiča naslovil poslansko pobudo, kjer si želijo, da bi se prepovedale javnomnenjske raziskave mesec dni pred volitvami. “V skladu z 240. in 248. členom poslovnika državnega zbora vam posredujem pisno poslansko pobudo v zvezi z enomesečno prepovedjo vseh javnomnenjskih raziskav pred državnozborskimi volitvami, ki jo naslavljam na Vlado Republike Slovenije,” je zapisal v pobudi.

Vodja poslanske skupine SNS Zmago Jelinčič Plemeniti (Foto: STA)

Po Jelinčičevem mnenju naše raziskave javnega mnenja niso raziskave javnega mnenja, ampak so usmerjanje in dirigiranje javnega mnenja skladno z zahtevami gospodarjev oziroma najboljših plačnikov, ki določajo, kdo in katera stranka mora biti na katerem mestu. “Zato je potrebno en mesec pred volitvami prepovedati njihov vpliv na javno mnenje ter prepustiti odločitvi posameznika,” je pojasnil.

Kot je še izpostavil Jelinčič, agencije, ki merijo javno mnenje, na račun javnomnenjskih anket tudi zelo dobro služijo. “Po ocenah nekaterih so javnomnenjske institucije v zadnjih šestih mesecih z raznimi ‘javnomnenjskimi anketami’ zaslužile okrog 750 tisoč evrov,” je sklenil za Nova24TV.

Sara Rančigaj