fbpx

KPK ugotovila kršitev integritete pri vseh, ki so v času Šarca izvajali politične čistke v SDH

Lidia Glavina, nekdanja predsednica uprave SDH in nekdanja predsednica nadzornega sveta Telekoma, se je morala posloviti, saj Šarcu očitno ni bila po volji.

Komisija za preprečevanje korupcije (KPK) je v primeru sporazuma o prenehanju funkcije nekdanje predsednice uprave SDH Lidije Glavina ugotovila kršitev integritete šestih članov nadzornega sveta in uprave holdinga, ki so te funkcije opravljali v letu 2019.  Kot sedaj ugotavlja KPK, so nadzorniki in člani uprave pri pogodbi z Glavinovo kršili integriteto. “Kršitve integritete ugotovili pri vseh, ki so v času Šarca izvajali politične čistke v vrhu državnega gospodarstva,” je izpostavil urednik Siola Mirko Mayer. Ugotovitve komisije sicer še niso pravnomočne, saj v zvezi s tem teče upravni spor.

Komisija za preprečevanje korupcije – KPK je danes javnost obvestila o postopku, ki ga je vodila zoper vodstvo Slovenskega državnega holdinga. Komisija je postopek vodila zoper vodstvo družbe iz leta 2019, ko se je z mesta predsednice uprave SDH sporazumno poslovila Lidija Glavina, poroča STA.

Komisija je postopek vodila zoper nekdanjega prvega nadzornika Igorja Kržana, ki je po odhodu Glavine SDH vodil kot vršilec dolžnosti predsednika uprave, nekdanjega nadzornika Duška Kosa ter Janeza Vipotnika in Karmen Dietner, ki sta še vedno v nadzornem svetu SDH. Postopek je tekel tako zoper Kržana kot tudi zoper člana uprave Boštjana Kolerja in Andreja Božiča.

Foto: SDH

Komisija je v postopku preiskave potrdila kršitev integritete vseh navedenih šestih uradnih oseb. Ugotovitve KPK še niso pravnomočne, saj je vseh šest oseb zoper odločitev KPK vložilo tožbe glede katerih teče upravni spor. Iz navedenega razloga do zaključka postopka pred sodiščem KPK drugih informacij o postopku ne smejo posredovati, so sporočili.

https://twitter.com/Mirko_Mayer/status/1471044314348277761?s=20

V okviru postopka, ki ga je KPK uvedla leta 2019, je zaradi zaznanih sumov kaznivih dejanj zadevo odstopila v reševanje organom odkrivanja in pregona, ki so postopek že zaključili. Med samim postopkom je KPK na nadzorni svet SDH in Vlado Republike Slovenije naslovila priporočila, da sprejmeta politiko prejemkov članov uprave SDH, na pristojni ministrstvi za gospodarski razvoj in tehnologijo ter finance pa je naslovila pobudo za ustrezno ureditev odpravnin v družbah s kapitalsko naložbo države.

Čistko je izvajal Šarčev kader
Vlada Marjana Šarca si je leta 2019 prisvojila sam vrh državnega gospodarstva SDH – za kar pa so morali najprej umakniti takratno predsednico uprave Glavino, ki so ji v zameno za to, da gre drugam, obljubili 60 tisoč evrov odpravnine, o čemer smo že pisali. “Kršitve integritete so ugotovili pri vseh, ki so v času Šarca izvajali politične čistke v vrhu državnega gospodarstva,” je izpostavil urednik Planet TV Mirko Mayer.

Nekdanja predsednica uprave SDH Lidija Glavina (Foto: STA)

Z Glavino so tako v začetku aprila 2019 sklenili sporazum o odstopu z mesta predsednice uprave ter jo zaposlili na mesto svetovalke uprave –  za kar je prejemala okoli enajst tisoč evrov bruto plače – ravno toliko kot na prejšnjem delovnem mestu, zaradi česar naj bi KPK uvedel postopek proti nadzornikom in upravi SDH. To je povzročilo precej razburjenja, Glavina pa se je nato julija 2019 zaposlila v Gen-I, SDH pa naj bi ji po navedbah medijev ob tem izplačal še zajetno odpravnino v višini 54 tisoč evrov.

Foto: STA

Zakon o integriteti in preprečevanju korupcije (ZIntPK) vsebuje jasno definicijo pojma integritete. V primeru suma kršitve integritete po tej definiciji lahko KPK vodi postopek po 13. členu ZIntPK in izda ugotovitve o konkretnem primeru. Vsi subjekti javnega sektorja so ves čas delovanja dolžni slediti ne samo posameznim zakonskim normam, temveč tudi namenu in ciljem zakonov. ZIntPK stremi h krepitvi integritete, zaupanju v pravni red oziroma pravno državo ter preprečevanju korupcije.

Zakon o integriteti za preprečevanje korupcije, večjo transparentnost in krepitev integritete
Namen zakona je torej celovito zagotavljanje visoke ravni učinkovitosti pri preprečevanju korupcije, večanju transparentnosti in krepitvi integritete, kar so temeljni pogoji za zakonito, uspešno, pregledno, smotrno in pošteno delovanje države. Te cilje bi zato morali zasledovati vsi, še posebej pa to velja za najvišje predstavnike oblasti. Temelj navedenim vrednotam pa prav gotovo predstavljata etično delovanje in zgled (enako velja za vodenje z zgledom), ki ga s svojim ravnanjem postavijo funkcionarji in drugi predstavniki oblasti, saj se od njih pričakuje posebna skrbnost in dolžnost v smeri odpravljanja tveganj in krepitve integritete javnega sektorja.

Sara Rančigaj