Kraja živali je zrežiran projekt nevladnih organizacij za njihove materialne koristi

Datum:

V javnosti se krepi prepričanje, da je bil odvzem živine družini Možgan zrežiran politični projekt. Sum, da je temu res tako, je zaradi okoliščin dogodka za medije podala predsednica Sindikata veterinarjev Slovenije. Tako je prepričana tudi predsednica parlamentarnega odbora za kmetijstvo Vida Čadonič Špelič. Razkritje elektronskega sporočila, ki ga je aktivistka poslala premierjevi partnerki Tini Gaber, predsednici državnega zbora Urški Klakočar Zupančič in poslanki SD Meiri Hot sum še dodatno poglablja. Projekt bi namreč lahko bil zrežiran v samem vrhu države. Danes se sicer vse vpletene otepajo odgovornosti, še najbolj poslanka SD, sicer prvopodpisana pod novelo zakona, ki je veljala v času odvzema živali. Če bi živeli v demokratični državi, bi zaradi fiaska morala odstopiti poslanki Hot in Klakočar Zupančič, namesto Gabrove pa Golob. 

Nataša Ajdič, predsednika Sindikata veterinarjev Slovenije je bila v svoji izjavi za medije jasna: “Veterinarji s tega področja ne prakticirajo poziva nevladnih organizacij pri prisostvovanju. Kvečjemu pojačajo ekipo s strani uradnih veterinarjev oziroma v primeru konfliktne stranke si pridobijo asistenco policije […] vse kaže, vsaj naša predvidevanja so taka, da gre vse v smeri zrežirane zadeve. Kajti že sami prejemniki prijave, denimo Tina Gaber, državna sekretarka… uradne prijave gredno na uradne pošte.”

Da je šlo za zrežiran postopek sumi tudi poslanka državnega zbora Vida Čadonič Špelič, nekdanja veterinarska inšpektorica. Indic, ki kaže na vpletenost političnega vrha države je prav elektronsko sporočilo. Tudi ona opozarja, da je šla “prijava v kabinet predsednika vlade oz. njegovi partnerki. To je moje prvo vprašanje, kaj ima ona s tem postopkom, tukaj se začne politika”. Dodaten indic, da je v zadevo vpleten vrh države je najti v naslovnici elektronskega sporočila Evi Knez. Glede na razkritja v Tarči je ta postala pred kratkim. Na ministrstvo je prišla naravnost iz GEN-I in je tudi sama članica Društva za zaščito konj. Aktivistka ji je sporočilo poslala na zasebni elektronski naslov.

Vir: Zajem zaslona/RTV

Izogibanje odgovornosti
Poročanje o partnerjih političnih voditeljev velja za tabu. A v primeru premierjeve partnerke Tine Gaber se temu mediji preprosto ne morejo izogniti. Gre vendarle za osebo, ki je očitno bolj vpletena v delovanje države, kot je oblast pripravljena priznati javnosti. Dejstvo, da je Podgornikova nekaterim pisala na zasebne maile indicira dvoje. Prvič, povezave med aktivisti in oblastjo so veliko močnejše, kot si oblast želi prikazati. Drugič, indicira, da bi lahko bili dve vladni političarki vpleteni v izvajanje konkretnih in spornih inšpekcijskih postopkov. Še več, v te bi lahko bila vpletena tudi partnerka predsednika vlade. Vse tri pa se sedaj izogibajo odgovornosti.

Poslanska SD Meira Hot, premierjeva partnerka Tina Gaber in premier Robert Golob. 

Poslanka iz vrst Socialnih demokratov Meira Hot je v zadnji Tarči denimo trdila, da se odvzem živali ni mogel vršiti po novem zakonu, saj aktivistka, ki je lomastila po kmetiji Možgan, ni imela opravljenega 40-urnega tečaja za kvalificirano prijaviteljico. Teh se namreč še ne izvaja. Poslanka je skušala zamegliti dejstvo, da je novela zakona o zaščiti živali, pod katero je bila prvopodpisana, začela veljati 11. novembra, torej v času spornega odvzema govedi. Bo pa zakon očitno veljal, ko bo potrebno deliti denar od prodaje govedi. Ta se bo stekel na račune nevladnih organizacij. Kot opozarja spletna uporabnica z uporabniškim imenom Johanca: “Meira Hot je v Tarči rekla, da odvzem živali ni bil opravljen po novem zakonu (zakon sicer velja saj je sprejet), denar od morebitne prodaje zaplenjene govedi pa si bi NVO-ji delili PO NOVEM zakonu… mi lahk kdo razloži ta nonsens?”

Po kraji živali se otepajo odgovornosti
Ena od velikih podpornic zakona je bila tudi predsednica državnega zbora in naslovnica spornega elektronskega sporočila Urška Klakočar Zupančič. Za RTV je povedala: “Jaz nisem strokovnjak za to, da bi lahko ocenjevala, kdaj je utemeljeno, da se živali odvzamejo”. Po drugi strani se je imela predsednica državnega zbora za dovolj usposobljeno, ko je javno zagovarjala zakon, ki utemeljuje delovanje aktivistov in jim hkrati tudi zagotavlja vir finančnih prihodkov. To je opazil tudi spletni uporabnik Jaka Šoba, ki je na socialnem omrežju X zapisal: “Danes nobena od sponzoruš zakona, ki je temelj za odvzem ne želi dati mnenja o odvzemu krav, ker se ne počutijo strokovno podkovane. A za pisat zakon in kontrirat stroki so se pa počutile dovolj strokovno podkovane.”

Glede vpletenosti partnerke predsednika vlade v konkreten postopek, smo naslovili novinarsko vprašanje na kabinet predsednika vlade. Uradni profil vlade je namreč zanikal kakršnokoli vpletenost premierjeve partnerke v odvzem živine, ne glede na medijska razkritja, ki so pokazala, da je Gabrova javna podpornica društva iz katerega je izšla aktivistka, ki je bila prisotna na dogodku. Nato je bilo v Tarči razkrito zgornje elektronsko sporočilo, ki kaže, da Gabrova ni samo podpornica društva, temveč je bila tudi seznanjena glede dogajanja na kmetiji. Kabinet je kljub temu vse skupaj še enkrat zanikal. Zapisali so skopo: “Partnerka predsednika vlade ni v ničemer povezana z odvzemom živali v Krškem v inšpekcijskem postopku 14. novembra 2023”.

Vir vseh težav je slaba novela zakona
Da je vir težav novela zakona o zaščiti živali sta posumila že kmeta Timotej in Rudi Možgan v našem uvodnem razgovoru. “Zakaj bi to kdo storil? Zato, ker je bila živina zelo lepo rejena in nova zakonodaja določa, da če so ti bile odvzete živali, ves denar dobijo ta društva. Dejansko nas lahko okradejo in se sami okoristijo,” pove. S sinom sta špekulirala, da bi lahko bil to nov način financiranja aktivističnih društev. To se je sedaj potrdilo tudi v oddaji. Bistvena razlika med novo in staro zakonodajo, ki ureja to področje, je ravno v tem, na kateri račun se steka denar, ki je pridobljen s prodajo ali zakolom odvzete živali. Po stari zakonodaji se je denar stekel na račun lastnika, po novi pa kar na račun nevladnih organizacij, ki so sodelovale pri odvzemu.

Da je zakon napisan na tak način pravzaprav ne čudi. Napisan je bil v sodelovanju z nevladnimi organizacijami, tako kot novela zakona o RTV. Kot je povedal nekdanji direktor uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin dr. Janez Posedi: “Sprememba zakona je šla predvsem v smeri, da ureja pravni položaj nevladnih organizacij na področju zaščite živali in očitno tudi materialne koristi za nevladne organizacije. Cene niso regulirane, to je bila ena pomembnih nalog, ki bi jih morala novela zakona opraviti. Lov na javni denar je odprt in denar kar precej teče v te zadeve”.

Ž. K.

Sorodno

Zadnji prispevki

Korupcija na korupcijo – Golobova vlada

Golobovo vlado vse od nastopa spremljajo korupcijske afere. Sodna...

Oblast bi za 100% višje cene elektrike, da bi se paneli bolje prodajali?!

Včasih za kakšno državo pravijo, da ji vlada mafija,...

Balerina donirala 50 dolarjev – grozi ji dvajset let ruske ječe!

Zaradi donacije petdesetih dolarjev so pred dnevi v Rusiji...

RTV podprla Milosavljevića, namesto da bi podprla svoje novinarje

RTV Slovenija se je v sporu Marka Milosavljevića in...