fbpx

Kučanov nastop lahko razumemo samo kot izraz psihičnega stanja, ki izhaja iz ugotovitve, da je vsega, za kar si žrtvoval celo življenje, dokončno konec

Foto: STA

Posebno poglavje slovesnosti ob 80-letnici dražgoške bitke, se zdi zgodovinarju dr. Stanetu Grandi slavnostni govornik Milan Kučan. “Mož, ki se v častitljivih letih, ob takih vremenskih in zdravstvenih razmerah tako neodgovorno in lahkomiselno izpostavlja, lahko zasluži samo pomilovanje. Šlo je za najbolj ceneno hujskaštvo, manifestacijo bolestne politične in ideološke nestrpnosti. Je iracionalno. Bolj kot čudenje in nasprotovanje zasluži človeško pomilovanje. Njegov nastop lahko razumemo samo kot izraz psihičnega stanja, ki izhaja iz ugotovitve, da je vsega, za kar si žrtvoval celo življenje, dokončno konec,” je ocenil nastop nekdanjega predsednika, ki je slovesnost izkoristil predvsem za kritiziranje aktualne vlade. Glede aktualnega predsednika države pa je poslanec prve večstrankarske skupščine Andrej Magajna pripomnil, da s prisotnostjo na različno obarvanih mitingih lovi ravnotežje – a bi po njegovem mnenju ravnotežje lahko lovil tudi drugače – tako da se ne bi udeleževal nobenih.

V nedeljo so v Dražgošah “praznovali” 80. obletnico tamkajšnje bitke, ki pravzaprav ni bila bitka. Šlo je za umik partizanov, ki so Nemce privabili v vas, vaščane pa prepustili na milost in nemilost okupatorju. Pobitih je bilo 41 domačinov, padlo pa je sedem partizanov. Slednjim so v Dražgošah postavili spomenik, pod njega pa pokopali tudi posmrtne ostanke vaščanov – čeprav sorodniki tega niso želeli, saj so bili pred tem pokopani v posvečeni zemlji.  “Letošnje Dražgoše so bile vsestranska beda dolgoletnih prizadevanj naših “zmagovalcev” nad tamkajšnjo tragedijo. V bistvu se je zgodilo nespodobno onečaščenje tamkajšnjih 41 domačinov, ki jih je okupator zverinsko pobil. Krivci za množični umor so ga nekaj let skušali prikazati kot veličastno zmago, kar je norčevanje iz svetosti življenja. Njeno vojaško ozadje je bila ena največjih partizanskih vojaških napak. Večja je samo še Javorovica nad Šentjernejem leta 1944,” je opisal dogodek zgodovinar dr. Stane Granda.

Mož, ki se v častitljivih letih, ob takih vremenskih in zdravstvenih razmerah tako neodgovorno in lahkomiselno izpostavlja, lahko zasluži samo pomilovanje, je Granda komentiral pojavo slavnostnega govornika Milana Kučana. Pri njegovem govoru je šlo za najbolj ceneno hujskaštvo, manifestacijo bolestne politične in ideološke nestrpnosti. “Bolj kot čudenje in nasprotovanje zasluži človeško pomilovanje,” je prepričan Granda, ki je dejal, da lahko njegov nastop razumemo samo kot izraz psihičnega stanja, ki izhaja iz ugotovitve, da je vsega, za kar si žrtvoval celo življenje, dokončno konec. Če ne danes pa jutri, toda konec! “To je tudi sporočilo onih “kulovcev”, ki so tja vabili, pa jih ni bilo. Zakaj jim je bilo treba ponižati Kučana, vedo le oni. Kot svoje predstavnike so namreč poslali one, ki so intelektualna sramota njihovih strank. Tako se z ostarelimi ljudmi ne dela,” je bil še kritičen do nedeljskega dogajanja.

Dr. Stane Granda (Foto: Demokracija)

Dražgoše so simbol tragedije in trpljenja, tam ne bi smelo biti vsakoletnih slavij
Po mnenju člana predsedstva Demosa in aktualnega predsednika stranke Nova socialdemokracija Andreja Magajne lahko o dražgoški bitki govorimo kot o enem izmed največjih mitov, ki je podoben znameniti kosovski bitki. Tudi tam so namreč naredili epopejo iz nekega poraza. Dražgoško bitko bi lahko imenovali dražgoška bitka in sramota. Partizani so pustili vaščane na milost in nemilost – najprej so vas uporabili za prvo bojno linijo, ko pa so v nedeljo zvečer v vas prišli Nemci, tam ni bilo več nobenega partizana – že prej so se umaknili na Jelovico.  Partizani so bili obkoljeni, na nek način lahko razumemo, da so se umaknili. A gre za to, da so jih vaščani že prej opozarjali, naj grejo raje na Jelovico in naj jih ne spravljajo v nevarnost. A najprej tega niso hoteli storiti. “Pri celi zgodbi največje krivde sicer ne nosijo partizani, pač pa komunisti – tam jih je bilo pet, med njimi en učitelj, ki je bil zagrižen boljševik,” je pripovedoval Magajna.

Andrej Magajna (Foto: STA)

Prav oni so povabili partizane iz okolice, naj pridejo v vas prezimit. O vsem tem je zelo dobro poročal domačin Franc Kavčič. “V Novi socialdemokraciji (NS) imamo do partizanskega gibanje pozitiven odnos in v odporniškem gibanju vidimo častno, domoljubno dejanje,” je poudaril Magajna in dodal, da so bili problem zopet komunisti, ki so sledili ideologiji Lenina oziroma Stalina. Pravzaprav so zelo dobro izpolnjevali Leninov moto “nam je dovoljeno vse” in niso pomislili na posledice. Po Kavčičevih besedah se je sicer tudi med partizani govorilo: “Take farške vasi pa res ni škoda,” pa čeprav je bila vas za tiste čase dobro oskrbljena in je tudi partizanom vse nudila.

“Slavna bitka” v Dražgošah je zahtevala 41 žrtev med domačini, padlo pa je 7 partizanov
“Pojdite iz vasi! Jaz vem, kaj je vojska in vojna, ker sem bil v prvi svetovni vojni. Nemci tega ne bodo dopustili. Ljudje bomo nesrečni, vas pa bodo premagali ali pa se boste morali umakniti. Pripravljeni smo vam voziti hrano na Jelovico, samo pojdite iz vasi,” je partizane rotil Kavčičev oče. Nemci so napadali s topovi, ljudje so bili najprej v hišah. Ko so nekatere začele goreti, so se umaknili v kleti, nekateri pa so šli na Jelovico. Nato pa so Nemci napadli še z vzhoda. Začelo se je pobijanje – ljudje so stali v vrsti in nemški vojak je postavil roko na določeno višino. Kdor je bil višji od njegove roke, so ga postavili v vrsto za streljanje, je Kavčičeve besede zapisala Družina. Tako je bilo ustreljenih 21 mož: najstarejši je imel 73 let, najmlajša fanta pa sta bila stara samo 12 let. Vsi partizani, kolikor jih je še ostalo, so se poskrili in samo opazovali. Videli so, kaj se dogaja, vendar niso ničesar ukrenili. Nihče od partizanov tudi ni prišel sporočit ljudem Na pečeh in Pri cerkvi, kaj se dogaja v Jelenščah, ali jih opozorit, naj zbežijo oziroma se vsaj poskušajo rešiti. Tako so Nemci vse hiše v vasi obkolili in vse moške, ki so jih dobili po hišah, nagnali v župnišče in prosvetni dom ter jih žive zažgali. Žrtev je bilo 18.

Foto: zajetje zaslona/diplomska naloga Marko Pintar

Sami lažejo, potem pa drugim očitajo laž
Glede mita o sami bitki je torej tu neka velika prevara, znana iz doktrine leninizma – lahko lažemo, lahko potvarjamo, lahko karkoli. Rezultat “bitke” oziroma bolje rečeno umika pa je v resnici bil 41 pobitih domačinov. Še 81 ljudi – te je pred smrtjo rešil župan – pa so odpeljali v Škofove zavode. “Tako da proslavljanje tega je pravzaprav sramota,” je poudaril Magajna, ki je priznal, da je tudi sam še kot krščanski socialist v Dražgošah dvakrat položil venec. Potem pa je do njega pristopil domačin in mu pojasnil, da si tega ne upajo naglas govoriti, ampak da zgodba ni bila takšna, kot se jo prikazuje. Žalostno je, da se še danes najdejo zgodovinarji, ki pridejo na slovesnost potvarjat zgodovino. “Pravijo, da desnica razdvaja, ampak v resnici oni razdvajajo s temi mitingi in s prirejenimi resnicami. Večkrat slišimo parolo, ne bomo dopustili potvarjanja zgodovine – ampak ravno oni jo potvarjajo. Torej sami lažejo, potem pa drugim očitajo laž.” Obstaja tudi diplomska naloga, ki bitko opisuje faktografsko – natančno opisuje dogodke iz ure v uro – in predstavlja nesporen dokaz, kaj se je tam v resnici dogajalo. “Ti mitingi, ki se jih oklepajo, čeprav že pol Slovenije ve, da ni bilo tako, kot predstavljajo, so namenjeni le dnevni politiki. Tranzicijska levica partizanščino uporablja za aktualno dnevno politiko in oni povzročajo razdor,” je dejal Magajna, ki je poudaril, da so ponosni nasledniki komunistov tudi nasledniki Leninove doktrine laži: laž je nesmrtna duša komunizma.

Sara Bertoncelj