Kot v levji kletki: Novinarka Ognjišča na Filozofski fakulteti postala tarča posmehovanja zaradi kritike LGBT-feministične ideologije pri uporabi spola!

Foto: STA

Po tem, ko je senat Filozofske fakultete v Ljubljani sprejel sklep, na podlagi katerega se po novem ženski spol šteje kot nevtralen, in ki zapoveduje, da se v vseh pravnih aktih fakultete v naslednjih treh letih uporablja ekskluzivno samo ženski spol, zatem pa izmenično moški in ženski, je bila v torek v prostorih fakultete organizirana okrogla miza z naslovom Jezik in spol. Na prvi javni razpravi je bilo mogoče videti, da je bila večina časa namenjena zagovornikom izmenične uporabe moškega in ženskega spola, ko pa je svoje mnenje podala novinarka Radia Ognjišče, je bila ta deležna vršanja in celo posmehovanja, zaradi česar se je ta počutila, kot da bi bila v levji kletki. 

Po besedah novinarke Radia Ognjišče Marte Jerebič je bila okrogla miza pripravljena tako, da so imeli glavno besedo tisti, ki so zagovarjali izmenično uporabo ženskega in moškega spola. Le ena profesorica od povabljenih govorcev pa se je proti temu izrazila jasno in svojo prepričanje zagovarjala z jezikoslovnega vidika.

Gre za politično-ideološko odločitev
Jerebičeva izpostavlja, da mora zagovornike sklepa pohvaliti vsaj v tem, da so priznali, da gre pri sprejemu sklepa za politično-ideološko odločitev. Eden izmed njih pa je celo priznal, da gre za ideološki boj, ki je skrenil s smeri. Profesor Boris A. Novak,  ki ne podpira tovrstnih dekretov in nostalgije po času, ko so normativno urejali jezik, ob tem opozarja, da seksizem, zatiranje žensk, zagotavljanje pravic ženskam in njihovo spoštovanje, ne moremo reševati s posegom v jezikovni sistem. “Smo v stanju, ko se jezikoslovna raba določa z vidika moči.”

Foto: STA

Razprava na okrogli mizi je na čase po besedah Jerebičeve postala ideološka in polemična. Eden izmed prisotnih, ki je požel velik aplavz, je javno poudaril, da naj bi bilo neskončno spolov. Drugi pa po tem, ko je ta javno izrazil željo, da bi se ženski in moški spol kot nevtralni izmenično uporabljal tudi v veljavni slovenski zakonodaji in ne le v notranjih aktih fakultete. Glede na ozračje, v katerem si je le redko kdo upal izraziti svoje nasprotujoče mnenje, je Jerebičeva le zbrala pogum in povedala, da prihaja z Radia Ognjišče. “Iz prve roke sem izkusila, kaj pomeni biti kristjan v javnosti v Sloveniji.”

“Ko sem povedala, da sem z Radia Ognjišče, se je pred mano odvrtel tipičen filmski prizor, ko nekdo stopi v sobo in pogovor utihne. Mnogi v nabito polni predavalnici 2 so slišno zajeli sapo, potem pa je začelo kar vršati, s posnetka je slišati celo posmehovanje in govor drugih, ko sem imela besedo jaz. Povedala sem svoje mnenje, da se ustvarja le zmeda. Začne se s pravilniki, potem zakonodajo, kaj bodo pa naredili recimo z osnovnošolskimi učbeniki. Zakaj bi ustvarjali zmedo pri otrocih, ko pa je problem zatiranja žensk na drugi ravni – na milijone deklic po svetu recimo nima dostopa do izobrazbe. Ta problem bi morali reševati …,” je izpostavila Jerebičeva in dodala, da je zanimivo, kako so nekateri poželi aplavz, medtem ko so govorili o potrebi odprave zatiranja žensk, ko pa je sama opozorila na problematiko na milijone deklic po svetu, ki nimajo dostopa do izobrazbe, je bilo mogoče slišati klepetanje vse povprek.

Foto: STA

Zgolj skromni aplavz
“Toliko o strpnosti tistih, ki pozivajo k strpnosti. Ali, kot je za naš radio povedal Boris A. Novak: Edino, kar je popolnoma jasno (v tej razpravi op. avtorja), je, da prihaja do medsebojnega izključevanja, da po eni strani zagovornice, zagovorniki tega ukrepa vse, ki izražajo pomisleke, označujejo za sovražni govor.” Seveda ni nič presenetljivega ob tem, da je bila Jerebičeva deležna le skromnega aplavza, ob njenem odhodu iz predavalnice, pa se ji je starejša gospa zahvalila, da se je v razpravi oglasila in povedala svoje mnenje.

Naravnost neverjetno je, kako zagovorniki sprejetega akta na Filozofski fakulteti UL menijo, da se s kategoriziranjem v ženski in moški spol prispeva k nastanku stiske pri spolno nebinarnih osebah. Bomo s takšnim načinom razmišljanja posegli tudi v stranišča, ki po novem ne bi bila zgolj ženska ali moška?Če se nam to zdi nekaj nemogočega pri nas, pa v tujini ni temu tako. Kako daleč bomo šli?

H. M.