Nove podrobnosti udbo-komunističnega pranja denarja iz mamilarskih poslov v Ljubljanski banki v New Yorku

Udba je v izpostavi Ljubljanske banke v New Yorku prala denar iz mamilarskih poslov, s pomočjo internega zakona “omerta” pa je poskrbela, da je bilo o aferi slišanega zelo malo. V afero je bil med drugimi vpleten tudi Vinko Mir, izvršni direktor Ljubljanske banke (LBS) na Manhattnu, ki je bila edina “komunistična” banka v ZDA. Mir je bil v zvezi z nečednimi posli konec 80. let prejšnjega stoletja aretiran s strani ameriških oblasti, domača oblast pa mu je takrat uredila pomoč uglednega pravnika in poznavalca ameriškega prava prof. dr. Boštjana M. Zupančiča, ki je kot strokovnjak pomagal poiskati v ZDA pravno pomoč. Kasneje je bil Mir v porotnem sojenju sicer spoznan za nedolžnega, afera pa je skupaj z njim vred izginila iz javnosti. Za banko pa so dokazali, da je kriva kaznivega dejanja, zato ji je bilo naloženo plačati določeno vsoto denarja, v višini nekaj sto tisoč dolarjev.

Konec osemdesetih let je bil Vinko Mir, direktor podružnice takratne Ljubljanske banke na Manhattnu, obtožen pranja denarja. Takrat je bilo za naše oblasti in vodstvo takratne Ljubljanske banke nujno dokazati Mirovo nedolžnost. V nasprotnem primeru bi Mir lahko izpovedal marsikaj o nečednih poslih svojih nadrejenih. Na sodišču v Filadelfiji je bilo takrat treba za vodstvo Ljubljanske Banke nujno dokazati Mirovo nedolžnost, saj bi v nasprotnem primeru lahko izdal marsikaj o spornih poslih svojih nadrejenih. Mir je bil spoznan za nedolžnega, bojazni, da bi postal žvižgač, se niso uresničile, po tej aferi pa je povsem izginil z javnosti.

Takratni direktor Ljubljanske banke, Kučanov svak Ciril Krpač, je na pomoč poklical uglednega pravnika Boštjana M. Zupančiča. “K meni je na določen dan tistega leta v  kabinet na pravni fakulteti prišel glavni pravnik stare Ljubljanske banke ob tem, ko smo že vsi takrat vedeli zakaj gre, kar je bilo tudi objavljeno v jugoslovanskih časopisih. Želeli so, da bi prevzel primer v ZDA, za obrambo tega direktorja LBS, Ljubljanske banke v New Yorku,” je povedal Zupančič. Za svoje storitve je terjal plačilo po svoji tarifi, ki pa je najprej niso želeli sprejeti. Pravi, da so se kmalu vrnili  in sprejeli njegove pogoje.

V Ljubljanski banki so pogoje morali sprejeti, saj so potrebovali nekoga kot je Zupančič, ki je študiral in predaval pravo v ZDA in je bil poznavalec njihovih razmer. Na sodišču v Filadelfiji je bilo takrat treba za vodstvo Ljubljanske banke nujno dokazati Mirovo nedolžnost. V nasprotnem primeru lahko izdal marsikaj o spornih poslih svojih nadrejenih, o čemer smo že pisali. Po navedbah Zupančiča so takrat odpotovali v New York. “Odpotovali smo v ZDA, zato da Miru zagotovim obrambo na sodišču.” Mir je bil po aretaciji pred kamerami v v New Yorku za nekaj noči zadržan v zaporu na Rikers Islandu. Ko ga je Zupančič spoznal kot klienta, je bil po njegovih besedah precej aroganten in odrezav. “Enostavno nisem mogel verjeti, kako je lahko nekdo v takšni situaciji tako samozavesten,” je še povedal.

Foto Twitter

Mir si je lahko takšno obnašanje več kot očitno lahko privoščil, saj je bil prava zakladnica informacij, zato se je zavedal, da se bo banka zanj obrnila na glavo, samo da bi ga rešila. “Poiskal sem torej, preko svojih ameriških kolegov, odličnega kazenskega odvetnika, tako imenovanega “samotnega volka” Goldberga v Filadelfiji,” je povedal Zupančič. “Goldberg je potem za določen visok znesek predplačila prevzel primer, s tarifo 350 dolarjev na uro. Sam sem takrat tudi izdelal natančen pravni memorandum imenovan “Conspiracy to defraud the United States”, s tem pa je bila moja vloga v celotni zadevi končana,” je še opisal situacijo Zupančič. Tožilec se je lahko v tem primeru, ker je šlo za konspiracijo, odločil, katero sodišče bo izbral, tj. ponavadi izberejo tisto, kjer vedo, da imajo največ možnosti. Na koncu se je Mir znašel pred kazensko poroto v Filadelfiji, kjer je bil oproščen.

Rikers Island, New York (Foto: epa)

Dokazi, ki so bili predloženi sodišču, so bili zbrani s pomočjo agenta carinskega sodišča (Customs Court) v New Yorku. Sumili so na kazniva dogajanja, ki so se dogajala v izpostavi Ljubljanske banke v New Yorku, zato so želeli direktorja napeljati na kaznivo dejanje pranja denarja. Pogovori med agentom in Mirom so bili vsi posneti, ker se ameriške oblasti trudile, da bi ugotovile, če bi Mir na pranje denarja pristal. Materiala se je nabralo za 25 kaset, kjer pa dejansko ni bilo dovolj gradiva, da bi porota Mira obsodila, zato je bil na sojenju oproščen. Kasneje so se vpleteni odločili, da bodo v primeru sojenja banki, izbrali drugo odvetniško pisarno. “To je bila huda napaka, saj je bila banka kot pravna oseba takrat obsojena, Vinko Mir pa je bil na koncu oproščen. Čeprav nikakor nisem mogel razumeti tega, ampak Mir je bil že od vsega začetka prepričan v to,” je še dodal.

Sara Kovač