Cenzura po FDV-jevsko: Ko se spletno oko ne more zanesti na policijo, njeno vlogo prevzamejo sami – pristransko in ideološko?

Andrej Motl

V torek, 18. junija, se je na Fakulteti za družbene vede začel posvet o tako imenovanem sovražnem govoru z naslovom “Sovražni govor – lokalni odzivi na globalno nevarnost”. V sklopu predavanj je nastopil tudi vodja Centra za družboslovno informatiko, Andrej Motl iz Spletnega očesa, ki je predstavil rezultate spremljanja sovražnega govora na družbenih omrežjih. Na Nova24TV smo želeli izvedeti, ali je pri njihovem delu šlo za pristransko in selektivno onemogočanje vsebin na podlagi ideoloških kriterijev, vendar nam protagonisti “spletne policije” niso postregli s konkretnimi odgovori.

Motl je povedal, da je v zadnjem preverjanju, ki je bilo izvedeno konec leta 2018, sodelovalo 39 organizacij iz 26 držav članic EU. Skupno so vse organizacije podale skoraj 4.400 prijav primerov sovražnega govora. “Na podlagi skrb vzbujajočega povečevanja obsega sovražnega govora na internetu so maja 2016 Evropska komisija ter IT podjetja Facebook, Twitter, YouTube in Microsoft podpisali kodeks ravnanja za njegovo preprečevanje, s katerim so se IT-podjetja zavezala k hitremu odstranjevanju sovražnega govora s svojih strežnikov. Da bi preverila uresničevanje kodeksa, je Evropska komisija v sodelovanju z akterji iz skoraj vseh držav članic, tudi Spletnim očesom, v rednih intervalih spremljala izvajanje omenjenega kodeksa,” nam je zaupal Motl.

Po izkazanih podatkih naj bi družbena omrežja v obdobju zadnjih dveh letih odstranila okoli 72 odstotkov prijavljenih vsebin. Od tega je bilo 86 odstotkov “pozivov k umori in nasilju” ter 59 odstotkov “žaljivih pozivov in fotografij”, so objavili Motlove ugotovitve pri Spletnem očesu na Twitterju.

Motl je ravno tako povedal, da so od konca leta 2016 izvedli štiri monitoringe, največ pa naj bi na področju odstranjevanja “vsebin sovražnega govora” storil Facebook, ki je delež odstranitev v času prvega monitoringa z 28 odstotkov povečal na 82 odstotkov v času zadnjega monitoringa. Vse prijave, ki so jih v okviru štirih monitoringov oddali na prijavni točki, so se po trditvah Motla nanašale na sovražni govor, ne na žaljiv govor.

Podobno naj bi veljalo tudi za YouTube, medtem ko naj bi bil Twitter precej neodziven. V zvezi z Motlovo predstavitvijo smo tako na Spletno oko kot Motlu poslali novinarska vprašanja: za kakšno vsebino točno gre, kakšni so kriteriji za odstranitev ter kakšna je definicija sovražnega govora, ki jo uporabljajo za dosego odstranitve neprimernih objavljenih vsebin na socialnih omrežjih.

Želeli smo izvedeti, ali je šlo za pristransko in selektivno onemogočanje vsebin
Z Motlom smo govorili tudi po telefonu. Zanimalo nas je, ali lahko navede kak specifičen primer, pri katerem je prišlo do umika vsebine z družbenih omrežij. Motl je za Nova24TV povedal, da so bili prijavljeni komentarji, do ukrepov pa je prišlo na podlagi 297. člena Kazenskega zakonika RS o javnem spodbujanju sovraštva, nasilja ali nestrpnosti. Ob tem je dodal, da primerov žal ne more navesti.

Ko smo vprašali, zakaj primerov ni mogoče navesti, nam je Motl povedal, “da ti primeri, s katerimi se ukvarja prijavna točka, se niso nikoli v 12-letni zgodovini objavljali”. Razlogov za to je po Motlovih trditvah več, “takšna je tudi narava našega projekta”, je pojasnil.

A to je zgolj odzivnost socialnih omrežij; ko enkrat vzamemo za primerjavo uradno statistiko, ki je objavljena na spletni strani Spletni oko, se pojavi vprašanje o resničnosti trditev pregona na podlagi 297. člena kazenskega zakonika.

Vprašanje cenzure
Namreč, statistika, ki zajema obdobje 2007-2017 in je dostopna na spletni strani Spletno oko, kaže, da je organizacija v desetih letih prejela 16.685 prijav “sovražnega govora”. A od tega jih je bilo zgolj 541 posredovanih policiji. Od teh 541 prijav pa jih je v zvezi s kršitvijo 297. člena policija obravnavala zgolj 470.

Statistika Spletnega očesa glede prijav sovražnega govora med letoma 2007 in 2017. (Printscreen: Spletno oko)

Kakor je razvidno, postaja vedno bolj jasno, zakaj se Spletno oko v sklopu FDV čedalje raje osredotoča na spletne velikane in ne več na kazenske prijave. Namreč, če na socialnih omrežjih beležijo med 75- in 100-odstotnim deležem odstranitev prijavljenih primerov sovražnega govora, je ta delež, ko pride do pregona s strani uradne oblasti, daleč nižji. 470 obravnavanih primerov je namreč pičlega 2,8 odstotka vseh prijav.

Ravno tako zanimiva je Motlova trditev, da prijave sovražnega govora na spletu potekajo v skladu z 297. členom kazenskega zakonika. Na mestu je namreč vprašanje, kako to, da teh kršitev niso niti sami zaznali v več kot 15 tisoč prijavljenih primerih?

Ravno tako nas je zanimalo, kakšni ukrepi so doleteli 16.144 objav na spletu, ki niso bile posredovane policiji v obravnavo. “Na to vprašanje žal ne moremo odgovoriti, ker ne vemo, na kaj točno se nanaša podatek o kršitvah na policiji,” nam je odpisal Motl in pojasnil, da je “Prijavna točka prijavitelje obvestila o tem, da prijav nismo posredovali naprej organom pregona in jih seznanila z drugimi možnostmi, ki jih imajo na voljo (npr. zasebna tožba v primeru žaljivega govora). Družbena omrežja in spletni mediji imajo sicer dolžnost ukrepanja v skladu z mednarodnimi standardi in zakonodajo na področju sovražnega govora in skrbeti za odstranjevanje spornih in škodljivih vsebin. Spletno oko je vsebine družbenim omrežjem prijavilo v primeru, da so naši pregledovalci ugotovili zadostne znake nezakonitosti po 297. členu”.

Ivan Šokić