fbpx

Dimitrij Rupel: Tanja Fajon nima svojih prepričanj na področju zunanje politike

Slovenska zunanja ministrica Tanja Fajon nadaljuje politiko prejšnje vlade. (Foto: STA)

Po nekaj več kot treh mesecih vlade Roberta Goloba se izrisujejo prvi obrisi zunanje politike vlade Roberta Goloba. Nekdanji zunanji minister Dimitrij Rupel pravi, da ta v dejanjih bolj ali manj sledi trasi, ki jo je zorala prejšnja vlada. Do Tanje Fajon ni prizanesljiv. Meni, da nima izoblikovanih zunanjepolitičnih stališč. Vse to v času, ki bi lahko bil za Slovenijo in njeno zunanjo politiko zelo nevaren. 

Slovenska zunanja ministrica se te dni mudi v Kijevu. Odločitev predstavlja popolni zasuk od njene dosedanje politike. Še pred meseci, malo po napadu na Ukrajino, je podprla resolucijo Evropskega parlamenta, ki bi podelitev statusa kandidatke Ukrajini odložila, Janševo pot v Kijev pa je grobo kritizirala. Njena pot zaradi tega čudi.

Dimitrij Rupel je glede dela vlade, predvsem pa dela zunanje ministrice Tanje Fajon, zelo odkrit: “Upam, da tega ne bo zamerila tega, kar bom zdaj rekel, ampak ona kakšnih posebnih prepričanj na področju zunanje politike nima. Kakšnega posebnega koncepta nima. Ona pač naredi to, kar ji pripravijo njeni sodelavci, tukaj so neka izbrana vabila in ona se na ta vabila odziva.” 

Fajonova gre brez težav na Madžarsko
Če se Tanja Fajon po njegovem zgolj odziva na vabila, celotna vlada bolj ali manj sledi delu predhodnika. “Zdaj se je pokazalo, da neke velike razlike med to in prejšnjo vlado ni. Navsezadnje gre gospa Fajonova v Kijev, na Madžarsko, druži se z Srednjeevropejci, ki so jih prej sovražili in jih obkladali z različnimi pridevniki. Ne vidim velikih razlik,” pove Rupel, a vendarle doda, da se predsednik vlade vključuje v del evropske skupnosti, ki ga vodi francoski predsednik Emmanuel Macron. Poskus vstopa Slovenije na Francosko-nemški vlak zaenkrat še ni pokazal rezultatov.

Dr. Dimitrij Rupel (Foto: Veronika Savnik)

Francosko-nemški vlak še ni pripeljal
Nekdanji zunanji minister ob tem spomni na Pahorjevo znano izjavo, da je Slovenija potnik na Francosko-nemškem vlaku: “No, ta vlak še ni pripeljal našo železniško postajo v Ljubljani, tako da še ne vemo, ali se bomo s tem vlakom peljali ali ne.” Razlike v odnosu do Slovenije pa obstajajo tudi znotraj t. i. dveh bistvenih jedrnih držav. Rupel namreč dvomi, da v Parizu vedo kaj veliko o Sloveniji, medtem ko ima Slovenija z Nemčijo daljšo tradicijo sodelovanja, ki izvira še iz časa osamosvajanja. A ta tradicija, opozarja, je vezana na konservativni del nemške politike, torej na Krščanske demokrate, ne pa na Socialne demokrate, ki spadajo v isto politično družino kot domači Socialni demokrati. Tu pa vidi nevarnost za Slovenijo.

Nevarno prijateljstvo, ki bi lahko uničilo našo zunanjo politiko
Nemški Socialni demokrati, s katerimi naj bi imela Tanja Fajon odlične odnose, spomnimo, v intervjujih pred volitvami se je hvalila, da lahko kadarkoli pokliče nemškega kanclerja Scholza, imajo namreč z Evropsko unijo načrte, ki bi slovensko suverenost na področju zunanje politike preprosto uničili. “Gre za reformo EU, ki si jo oni predstavljajo kot enotno državo. Začetek tega je vprašanje večinskega odločanja v Evropskem svetu. Glede važnih zadev je doslej veljalo, da je potrebno soglasje za zunanje politične odločitve. Če bi se na tem področju slučajno uveljavilo večinsko odločanje, potem to pomeni, da Slovenije ne bo imela posebne vloge, tako rekoč nobene besede.” 

Za kaj takega bi Slovenija seveda morala dati soglasje, saj morajo biti tovrstne odločitve po trenutnih pravilih sprejete povsem soglasno. A če se to zgodi, opozarja Rupel, bi to pomenilo konec slovenske zunanje politike. Opozarja: “To je nekaj novega in o tem bi morali resno razmišljati. Bojim se, da se to ne dogaja”

O podcenjevanju Srednje Evrope
Napovedani zasuk proti jedrni Evropi, ki so ga koalicijske stranke na veliko razglašale pred volitvami, pa ni minil brez hkratnega poniževanja, ali pa vsaj podcenjujočega odnosa do držav Srednje Evrope. Spomnimo se le na vse žaljivke o domnevni “orbanizaciji” Slovenije. Rupel tu opozarja na nekatere naravne danosti, ki ji vladajoči očitno ne vidijo.

“Stvar je zelo preprosta. Slovenija je srednjeevropska država. Njeni nacionalni interesi so zelo podobni interesom Češke, Slovaške, Poljske, Madžarske in Baltskih držav. Mi smo na to obsojeni, hočemo ali nočemo. Z drugimi srednjeevropskimi državami nas gotovo zbližuje ravno to, da smo takšni kot oni. Tudi naša gospodarstva imajo zelo podobne probleme.”

Andrej Žitnik