fbpx

[Dnevne meritve javnega mnenja] 22 dni do volitev slabo kaže stranki SD, medtem pa podpora SDS in Povežimo Slovenijo raste

Foto: Matic Štojs Lomovšek, STA

Dobri trije tedni so še do volitev. Rezultati nedavne javnomnenjske raziskave, ki jo je agencija Parsifal opravila od 29. marca do 31. marca, kažejo, da tradicionalno prvouvrščeni SDS podpora raste. Gibanju Svoboda, čigar predsednik je nekdanji dolgoletni predsednik uprave in elektro oligarh Gen-I Robert Golob, pa je pričela podpora stagnirati. Podpora se niža tudi stranki SD, na drugi strani pa lahko vidimo, kako raste podpora gibanju Povežimo Slovenijo.

Če si pogledamo rezultate ankete med tistimi, ki so opredeljeni, lahko vidimo, da bi parlamentarni prag prestopilo šest strank. Če si pogledamo podporo med dvema blokoma, lahko vidimo, da je v premoči naveza strank SDS, NSi in gibanje Povežimo Slovenijo (46,7 odstotka) pred navezo Gibanje Svoboda, SD in Levica (35,8 odstotka). Kar dve stranki KUL-a, LMŠ in SAB, bi izpadli iz parlamenta. Razmerje med blokoma strank se kaže v prid vladajoči koaliciji, kar se zdi logično zaradi nedavnih političnih potez. Na eni strani večanje ugleda Slovenije, posebej zaradi obiska premierja v Kijevu, kar državljani opazimo najbolj zaradi intervjujev Janeza Janše in Mateja Tonina na televiziji CNN,” med drugim pojasnjuje odgovorni urednik tednika Domovina Tino Mamić.

Naslednjih parlamentarnih volitev se bo zagotovo udeležilo 65,1 odstotka anketirancev. Nikakor se jih ne bo udeležilo 9,3 odstotka anketirancev, razkriva nedavna javnomnenjska raziskava. Če bi bile volitve v državni zbor to nedeljo, bi največ volivcev svojo podporo namenilo stranki SDS (23,3 odstotka), sledi Gibanje Svoboda (15,1 odstotka), SD (5,9 odstotka), Povežimo Slovenijo (5,6 odstotka), Levica (3,6 odstotka) in NSi (3,3 odstotka). Stranka LMŠ z 2,3 odstotka glasov in SAB z 1,7 odstotka glasov ne bi dosegli parlamentarnega praga. Stranka Naša dežela bi dobila 1,6 odstotka glasov, stranka SNS pa 1,2 odstotka glasov.

Vir: Parsifal

Če si pogledamo križanje med demografskimi in vsebinsko spremenljivko, lahko vidimo, da je med volivci prvouvrščene SDS in tretjeuvrščene SD večji delež moških, obema strankama je naklonjena najstarejša starostna skupina (55 let in več). Največji delež volivcev stranke SD ima dokončano srednjo šolo, stranke SDS pa osnovno ali manj. Med volivci stranke NSi je večji delež žensk, pri Gibanju Povežimo Slovenijo pa moških. Stranki NSi in gibanju Povežimo Slovenijo so najbolj naklonjeni tisti v najmlajši starostni skupini (18–34 let). Med volivci NSi je največ tistih s poklicno izobrazbo, pri volivcih gibanja Povežimo Slovenijo pa tistih z najvišjo izobrazbo.

Vir: Parsifal

Pri drugouvrščenem Gibanju Svoboda lahko vidimo, da med volivci prevladujejo ženske in tisti v najstarejši starostni skupini (55 let in več). Največ podpornikov stranke ima osnovno izobrazbo ali manj. Ženske in tisti v srednji starostni skupini (35–54 let) prevladujejo med tistimi, ki ne želijo na volitve. Odhodu na volišče so najmanj naklonjeni tisti s poklicno in srednjo izobrazbo.

Vir: Parsifal

Med opredeljeni volivci bi SDS dobila 33,8 odstotka glasov, Gibanje Svoboda 21,9 odstotka glasov in SD 8,6 odstotka glasov. Parlamentarni prag bi še prestopile stranke: gibanje Povežimo Slovenijo (8,1 odstotka glasov), Levica (5,3 odstotka glasov) in NSi (4,8 odstotka glasov).

Vir: Parsifal

Med tistimi, ki se bodo zagotovo udeležili volitev, bi jih največ (28,9 odstotka glasov) podprlo SDS, sledi Gibanje Svoboda (19 odstotkov glasov), SD (7,6 odstotka glasov), Povežimo Slovenijo (5,3 odstotka glasov), NSi (3,9 odstotka glasov) in Levica (2,9 odstotka glasov).

Vir: Parsifal

Pregled skozi čas
Če si pogledamo graf, ki po različnih obdobjih kaže, koliko podpornikov posameznih strank bi se udeležilo volitev, lahko vidimo, da je število podpornikov stranke SDS, ki bi oddali svoj glas, občutno naraslo. Število podpornikov Gibanja Svoboda, ki bi se udeležilo volitev, je nekoliko upadlo. Upadlo pa je tudi število podpornikov stranke SD, ki bi se udeležili volitev. Videti je mogoče, da je občutno naraslo število podpornikov gibanja Povežimo Slovenijo, ki so pripravljeni oditi na volišče. Porast pa je viden tudi pri podpornikih strank NSi in Levica.

Vir: Parsifal

 

Za komentar glede aktualne javnomnenjske ankete smo povprašali odgovornega urednika Tednika Domovina Tina Mamića:

Ankete v Sloveniji ne morejo biti objektivne, ker je bilo v preteklosti preveč zlorab. Nedavno je tako Mediana “pomotoma” izpustila stranko POS. In to ravno stranko, katere vstop bo verjetno odločil, ali bo naslednja vlada leva ali desnosredinska. In ravno tej stranki nekatere agencije ne namerijo nič. Anketa Parsifala potrjuje, da bodo jeziček na levo-desni tehtnici stranke POS, LMŠ, NŠ in SAB. Če se vse uvrstijo v parlament, lahko dobijo 16 glasov, sicer pa se ti glasovi prerazporedijo velikim. 

Razmerje med blokoma strank se kaže v prid vladajoči koaliciji, kar se zdi logično zaradi nedavnih političnih potez. Na eni strani večanje ugleda Slovenije, posebej zaradi obiska premierja v Kijevu, kar državljani opazimo najbolj zaradi intervjujev Janše in Tonina na televiziji CNN. Na drugi strani pa vidimo besno zaganjanje levice v vsako potezo, vključno v nesporno pozitivno gesto obiska v Kijevu. Rusofilija nekaterih politikov in napoved obdavčitve nepremičnin s strani Levice so politične poteze, kakršnih si premier Janša v tem trenutku ne bi mogel bolj želeti.  

Tino Mamić, odgovorni urednik Tednika Domovina (Foto: STA)

Vidi se, da je KUL izgubil velik del volivcev na račun Gibanja Svoboda, kar bi znalo dokončno pokopati LMŠ in SAB. Precej je na račun Goloba izgubila tudi Levica, ker volivci igrajo s tako imenovano mandatarsko karto. Volivci levice zato raje volijo Goloba, volivci desne sredine pa Janšo. To kaže druga izbira anketirancev: SDS bi kot drugo izbiro izbralo toliko ljudi, kot je za prvo izbiro izbralo NSI.  

Zanimivo je vprašanje, koga bi tretjina volivcev SDS volilo kot drugo izbiro. Samo 24 odstotkov je namreč za drugo izbiro izbralo NSi, Našo deželo in Povežimo Slovenijo. Koga je izbralo preostalih 10 odstotkov volivcev SDS, nobene stranke ali kako levo? Težko verjamem, da je delež NSi ustrezen. Verjetno gre še vedno za določen strah med kristjani, ki se nočejo javno opredeljevati politično in velikokrat zavrnejo sodelovanje v anketi. Je pa res, da pri taki anketi zaradi natančnosti ena odstotna točna ne pomeni praktično nič. 

Demografski podatki

V raziskavo je bilo zajetih 786 anketirancev, od tega 50,4 odstotka žensk. Povprečna starost znaša 55,1 let, standardni odklon je 16.6. Največ anketirancev je iz najstarejše starostne skupine (49,8 %), nekoliko manj je zastopana srednja starostna skupina (35,1 %), najmanj je anketirancev iz najmlajše starostne skupine (15,1 %). Največ anketirancev je z dokončano srednjo šolo (31,1 %), sledijo tisti z dokončano višjo, visoko izobrazbo ali več (27,8 %), 22,4 % anketirancev ima poklicno šolo in 18,7 % anketirancev ima dokončano osnovno ali nedokončano osnovno šolo. Največ anketirancev prihaja iz vasi ali zaselka (55,7 %), sledi mesto (28,4 %) in manjši kraj (15,9  %). Največ anketirancev prihaja iz osrednjeslovenske regije (24,8 %), sledita podravska (15,5 %) in savinjska (12,8 %) regija.

Sara Kovač