fbpx

Dobri poznavalci politične scene v luči prihajajočih volitev: Slovenci bodo prepoznali uspehe in prizadevanja te vlade!

Politik in diplomat Dimitrij Rupel, zgodovinar Stane Granda, sociolog in profesor Matej Makarovič in strokovnjak za mednarodno pravo Miha Pogačnik. (Foto: sta)

“Glede političnega prostora v naslednjem letu pa je mogoče reči, da je potrebno dialog umiriti. Tako kot se sedaj povišujejo toni in kultura govora, izgleda, kot da se bomo pretepli že pred volitvami. Dobro bi bilo, da ko so volitve, še vedno vsi stojijo na nogah, da ne bi prišlo do kakšnih neumnosti in da se volitve izvedejo v miru. Glede na uspehe pričakujem, da bo aktualna vlada, ki je zanesljivo najboljša od vseh vlad, kar jih spremljam v zadnjih nekaj desetletij in sem imel eno leto z njimi celo priložnost sodelovati – kot direktor vladne službe za zakonodajo, ta vlada dela s polno paro, dela z norim tempom, ki mu je dejansko težko slediti. Predstavljam si, da bodo ljudje to spoznali, saj je vidno na konkretnih rezultatih,” meni strokovnjak za mednarodno pravo Miha Pogačnik. 

Pogovarjali smo se z nekaterimi vidnimi slovenskimi osebnostmi. Povprašali smo jih, kaj nas čaka v novem letu v luči prihajajočih volitev. Najprej smo za mnenje povprašali strokovnjaka za mednarodno pravo Miho Pogačnika: “Slovenija je s predsedovanje Svetu EU izjemno dobro poskrbela za svojo prepoznavnost v svetu, predvsem pa tudi z nenavadnim tempom bilateralnih in multilateralnih odnosov. Očitno je, da se podirajo vsi rekordi po številu doma in v tujini. Posledično je v splošnem moč opaziti dobro mednarodno okolje.” Mednarodno okolje je bilo sicer malce pokvarjeno z izvažanjem domačih političnih ali celo parapolitičnih težav na mednarodni političnih parket, kar seveda ni bilo dobro, ampak neke večje škode Sloveniji verjetno ni naredilo.

Glede političnega prostora v naslednjem letu pa je mogoče reči, da je potrebno dialog umiriti. “Tako kot se sedaj povišujejo toni in kultura govora, izgleda, kot da se bomo pretepli že pred volitvami. Dobro bi bilo, da ko so volitve, še vedno vsi stojijo na nogah, da ne bi prišlo do kakšnih neumnosti in da se volitve izvedejo v miru.” Glede na uspehe Pogačnik pričakuje, da bo aktualna vlada, ki je zanesljivo najboljša od vseh vlad, kar jih spremlja zadnjih nekaj desetletij in je imel eno leto z njimi celo priložnost sodelovati kot direktor vladne službe za zakonodajo, ta vlada dela s polno paro, dela z norim tempom, ki mu je dejansko težko slediti. “Predstavljam si, da bodo ljudje to spoznali, saj je vidno na konkretnih rezultatih.”
 

Jonas Žnidaršič (Foto: zajem zaslona Planet TV)

“Glede vstopa novih obrazov v politiko pa mislim, da s tem ni nič narobe. Ljudje jih bodo na volitvah izbrali – tiste, ki se jim zdijo primerni. Se bo pa mogoče slišalo kaj novega. Tako ali tako mora nekdo najprej priti v parlament. Tudi Jonas Žnidaršič je lahko enako ali še bolj zabaven kot kakšen Marjan Šarec ali Alenka Bratušek. Kruha in iger.” Dobro je, da se odpirajo neke nove karte ne glede na to, za katero stran gre. Morda ni nič narobe, če se v parlamentu “napiše” še kakšen nov “vic”. Ni v temelju narobe, da v politiko vstopajo novi ljudje. V tej državi smo dejansko videli že vse. Eni so se pokazali slabše, drugi sijajno, če pa na sredino pride še kakšen nov obraz (oziroma kamorkoli drugam), pa naj pride.

Tisti, ki bo v prihajajočih letih uspel urediti pravosodje in zdravstvo, se bo zapisal v zgodovino
Tako ali tako ne more uživati nekega posebnega zaupanja, ker ni še ničesar naredil, če pa lahko kdo razvedri sceno, pa naj tako tudi stori. “Skratka, Slovenija je v sijajni zunanjepolitični kondiciji po predsedovanju, uživa sijajen ugled, tako da smo navzven sijajno pokriti v političnem smislu. Navznoter pa bodo volitve – sijajni uspehi te vlade so dobra popotnica za te volitve, kar bi lahko mnogi ljudje spoznali. Zagotovo pa ima vlada dobro štartno osnovo, ker ima zelo veliko pokazati za razliko od vseh ostalih.” To se mu zdi zelo pomembno. Rezultati so opazni tudi na številnih drugih področjih, kar določeni kazalci jasno potrjujejo.

Predsednik uprave Gen-I (energetika) Robert Golob in vrhovni sodnik Branko Masleša (Foto: STA)

In z vsem tem se lahko neka politična opcija pohvali, druga pa se lahko pohvali s tem, kar je delala pred leti in z nekimi svojimi zamislimi, ki jih v tem trenutku prav veliko očitno ne premorejo. Dejansko se ne morejo s čim pohvaliti. Pogačniku pa se zdi pomembno še to, da sta v Sloveniji dve nevralgični točki, ki nista “od včeraj”, ampak se vlečeta skozi zgodovino nove države. Govora je o pravosodju in zdravstvu. In kdor bo v naslednjih letih to prevetril, uredil in postavil na zdrave temelje, bo eden izmed velikih junakov poleg teh, ki v Sloveniji že obstajajo. To bodo osebe, ki se bodo zapisale v zgodovino. To sta dve področji, ki sta nujni.

Zanimivo bo opazovati spor med evropskim vzhodom in zahodom
“Kot razumem, je zdravstvo nek vzporedni finančni bazen, do katerega dostopajo le določeni, ali pa če rečemo, da je to nek sadovnjak, podobno kot energetika (sadovnjak za izbrance), vsem ostalim državljanom oziroma “ovcam” pa je dostop do teh sadežev onemogočen z “električnim pastirjem”, ki se mu reče pravosodje.” Zato bo moral pravosodni minister Marjan Dikaučič glede izobrazbe vrhovnega sodnika Branka Masleše uvesti izredni upravni nadzor. In ministrstvo ima vse vzvode, da lahko zadeve uredi na zakonit način z ustreznimi izvedenci, strokovnjaki, ne pa da se morajo sedaj državljani s tem ljubiteljsko ukvarjati na Twitterju (čeprav je tudi to koristno in dobro). Država ima kot varuh in ustanovitelj vedno pravico nadzora. Če v neki instituciji pride do domneve nepravilnosti, potem se tam denimo uvede izredni upravni nadzor oziroma pošlje upravno inšpekcijo itd. “Te možnosti zagotovo obstajajo za vsak organ.”

Vladimir Putin (Foto: YouTube)

Svoje videnje je podal tudi dolgoletni ugledni diplomat in politik Dimitrij Rupel: “V zvezi s položajem v svetu – v letu 2022 – je težko povedati kaj izvirnega. Podnebne spremembe, migracije in pandemija! Zanimivo bo opazovati spor glede primarnosti evropskega prava in nacionalne suverenosti med Brusljem in srednje- oziroma vzhodnoevropskimi državami.” Zaskrbljujoča je ruska politika, ki grozi Evropski uniji in ZDA. Predsednik Putin je povedal, da je bila Sovjetska zveza drugo ime za Rusijo; lasti pa si tudi pravice odločanja o politiki držav, kot je Ukrajina.

V Sloveniji zares potrebujemo vitalno sredinsko politično zavezništvo
Slovenija bi morala spodbuditi Bolgarijo, da umakne svoje zadržke glede Severne Makedonije, in Evropsko komisijo, da skupaj z ZDA in OZN pripravi korekture daytonskega sistema. Brez BiH namreč ne more biti širitve na Zahodni Balkan. V zvezi s Slovenijo oziroma aprilskimi volitvami bi bilo treba skrbno analizirati nastope in izjave, kot smo jih videli oziroma slišali v nedavni televizijski oddaji, v kateri so poleg Lidije Hren nastopali liderji opozicijskih strank. Levica se je predstavila z novo frizuro, gospod Šarec pa je bil bolj ali manj na ravni estradne umetnosti. Bilo je veliko govorjenja o zaupanju, toda na Zahodu običajno dajejo prednost kontroli: “Trust is good, but control is better!” Treba je kontrolirati in povedati, kaj je res v zvezi z gospodarstvom, zdravstvom, mediji, pravosodjem …

Združitveni kongres strank SMC in GAS. Generalni sekretar stranke Konkretno Miha Rebolj, predsednik SMC Zdravko Počivalšek in predsednik GAS Alojz Kovšca (Foto: STA)

“Na srečo tudi v časopisih, ki so naklonjeni zmagi levice (KUL), najdemo ugotovitev, da nam Slovencem ne gre tako slabo. V Sloveniji res pogrešamo vitalno sredinsko zavezništvo, ki bi ga lahko sestavile stranke NSi, Konkretno, SLS, Zeleni, morda tudi gospa Aleksandra Pivec.” Glavno naročilo strankam bi lahko bilo: prizadevajte si za sodelovanje in normalnost. Francoski predsednik Mitterrand je leta 1981 zmagal z geslom: Mirna moč! Nekdanji predsednik slovenskega parlamenta je priporočal, da bi bilo treba važne dokumente podpisovati s tresočo roko. Torej bi bila dobra kombinacija previdnosti in odločnosti: vsaka ob svojem času in uporabljena glede na okoliščine. Torej ne premalo, ne preveč, ravno prav!

Levica je brez jasnega političnega programa, obenem pa se nagiba k ideološkemu ekstremizmu
Svoje mnenje je podal tudi sociolog in profesor Matej Makarovič: “Idealno bi bilo, če bi lahko napovedali več strpnosti in konstruktivnega sodelovanja v politiki ter hkrati manj polarizacije in izključevanja.” Žal je to glede na dosedanja dogajanja malo verjetno. Pred volitvami bomo dobili vsaj en močno medijsko podprt novi obraz na levici. A ker levi blok v Sloveniji le težko strne vrste glede česar koli razen zavračanja Janeza Janše, bo kateri koli novi obraz težko presegel njeno sedanjo razdrobljenost. Zelo veliko bo odvisno od malih strank na politični sredini – če bodo uspele sestaviti prepričljive povezave za vstop v Državni zbor, bodo ključne kot jeziček na tehtnici. Če se bo covidna kriza nadaljevala in morda zaradi novih različic virusa celo stopnjevala, ni izključena tudi kakšna nova sila na desnici ali skrajni desnici, zgrajena na zavračanju covidnih ukrepov in teorijah zarote.

Sporni napisi “smrt janšizmu (Foto: STA)

Takšna sila bi bila naperjena tako proti SDS kot proti levici, kar bi stvari lahko precej premešalo, vendar pa ostaja za zdaj le na ravni domneve. “V okviru samih volitev pričakujem relativno zmago SDS, a hkrati njene resne izzive, ko bo poskušala oblikovati koalicijo. Na tej podlagi bosta najbolj verjetna dva možna scenarija. Ali dovolj močna politična sredina, ki bo lahko stopila v koalicijo z SDS, s čemer bi dobili praktično nadaljevanje sedanje vlade.” Drugi scenarij je ponovitev vladavine KUL pod nekim novim vodstvom, ker je Šarec politično praktično odpisan. Takšna koalicija bi bila kombinacija nestabilnosti, saj bi v njej manjkala osrednja sila z jasnim programom, in nihanja k političnim ekstremom, saj bi bil njen vsebinsko najbolj profiliran del hkrati tudi najbolj skrajno levičarski. Obstaja sicer še tretja možnost v obliki mešane ali celo velike koalicije, vendar je kaj takega glede na sedanjo politično klimo še najmanj verjetno.

Intelektualno podhranjena levica ostaja velika nevarnost za državo, prihodnost in smisel osamosvojitve
Naposled pa nam je svoje mnenje zaupal tudi zgodovinar Stane Granda: “Tretja Janševa vlada je delovala v nenormalnih razmerah epidemije. Čeprav jo je izjemno obvladovala, malo bolj bi morala poudarjati, da ukrepa po predlogih in navodilih vodilnih slovenskih strokovnjakov, je v številnih pogledih, zlasti na gospodarskem področju, presegla najbolj optimistična pričakovanja.” Zelo se je izkazala tudi pri predsedovanju, še zlasti če upoštevamo, kako malo časa je imela za priprave. Uspeh Janševe vlade je še toliko večji, ker je bila, še predno je bila sestavljena, deležna ne samo kritike, ampak političnega nasprotovanja na meji državljanske vojne. Zdi se mi, da je prav dejstvo, da iracionalnim provokacijam ni nasedla, njen največji uspeh. Mogoče je bila v tem pogledu politično preveč korektna. Najmanj, kar bi lahko, bi opoziciji naprtila odgovornost za večino smrtnih žrtev.

Foto: Twitter

“Stopamo v predvolilni čas. Ker se je opozicija že v veliki meri izpela in nastopa, kot je dokazal zadnji nastop na “nacionalki” na meji normalnosti, bi kazalo njeno intelektualno bedo dokončati. Ne zato, da bi jo porazili, ampak zato, ker v svoji vsesplošni nebogljenosti postaja velika nevarnost za državo, za slovensko prihodnost, za smisel slovenske osamosvojitve.” Državljanom je treba brezkompromisno razkriti, da nima ničesar ponuditi. Treba je paziti, da ne bo znova porinila v ospredje problemov preteklosti, ampak jo je treba razgaliti na konceptih slovenske prihodnosti. Konec krasi delo. Že prva Janševa vlada je slabo predstavila svoje izjemne dosežke in ni ponovila mandata.

Uspeh na volitvah bo določala pridobitev neopredeljenih in pasivnih državljanov
Dokler ne bo vladala vsaj dva mandata, v konkretnem primeru poleg obstoječega vsaj dva, ker je bil ta nepopoln, si Slovenci ne moremo privoščiti mirnega spanja. Verjetno bo ključno, zlasti ob neverjetni neobjektivnosti medijev, največ energije vložiti v komunikacijo z državljani. Obiski regij so pomembni, toda manjkajo srečanja z volivci. Uspeh na volitvah ne bodo določali ohranjeni odstotki glasov, ampak pridobitev neopredeljenih in pasivnih državljanov. Vsebina je, ključna bo komunikacija! Mogoče ne bi bilo napak poiskati kakšnih tujih svetovalcev. Seveda pa ne gre spregledati, da so lahko ti tudi dvorezen meč. Slovenski prostor ima svojo politično specifiko!

Domen Mezeg