fbpx

[Mediji so poročali] V LDS so morali že pred dvema desetletjema pokrivati napake Goloba, v opoziciji so mu očitali popoldanske zaslužke na račun študij

Nekdanji državni sekretar za energetiko Robert Golob in nekdanji vodilni politik LDS Jožef Školč (Foto: STA)

Robert Golob je bil ves čas na čelu projekta izgradnje hidroelektrarne v spodnjem toku Save in reorganizacije elektrogospodarstva nasploh. Ker po razpisu vlade koncesije niso želeli podeliti tujcem, so situacijo so reševali tako, da so poslanci LDS vložili zakon, da podelijo koncesijo lastniku prve hidroelektrarne v verigi – Savske elektrarne, a podjetje ni imelo dovolj denarja za tako velik posel. S tem zakonom so skušali pokriti vse napake v energetiki iz minulih dveh let, ko je to področje je vodil državni sekretar Golob, je ugotavljal nekdanji vodilni politik LDS Jožef Školč. “Zakaj ni predvidel okoliščin, ki poslance zdaj silijo, da z zakonom pokrijejo njegove napake?” so se spraševali v časopisu Dnevnik.

Leta 2002 je Dnevnik objavil članek z naslovom “Koncesijo holdingu slovenskih elektrarn”, ki razkriva še ene okostnjake, ki padajo iz omare Roberta Goloba. Slednji je med leti 1999 in 2002 opravljal naloge državnega sekretarja za energetiko in sodeloval pri nastajanju ključnih zakonov iz energetike.

Zgodba se vrti okrog hidroelektrarn v spodnjem toku Save, pred 30 leti je vlada objavila mednarodni razpis za podelitev koncesije, vendar so se nanj prijavila tri tuja oziroma eno mešano avstrijsko-slovensko podjetje ter samo eno slovensko podjetje. Tujcem iz tretjih razlogov, je leta 2002 povedal takratni poslanec LDS s Čateža ob Savi Jože Avšič, koncesije niso hoteli dati.

Slika je simbolična (Foto: STA)

Po mnenju Avšiča so rešitev poiskali nekoliko čudaško. Poslanci LDS Tone Anderlič, Jože Avšič in Branko Janc so vložili zakon, da koncesijo podelijo lastniku prve hidroelektrarne v verigi. To je bilo takrat elektropodjetje Savske elektrarne. “Toda koncesijska pogodba ni bila nikoli podpisana, ker je posebna medresorska delovna skupina vlade v začetku lanskega leta ugotovila, da to podjetje sploh nima denarja za tako velik posel,” so zapisali v Dnevniku.

Slovensko elektrogospodarstvo je imelo izgubo
Po besedah takratnega ministra za okolje in prostor Janeza Kopača, so analize oziroma ocene stvarnega premoženja pokazale, da je imelo slovensko elektrogospodarstvo 1,25 milijarde evrov izgube. Ocenili so, da bi izgradnja verige hidroelektrarn na spodnji Savi stala 390 milijonov evrov in je takrat šlo za enega večjih poslov pri nas.

Nekdanji vodilni politik LDS Janez Kopač (Foto: STA)

Golob je bil ves čas na čelu tega projekta in reorganizacije elektrogospodarstva nasploh. S tem zakonom so skušali pokriti vse napake v energetiki iz minulih dveh let, to področje je vodil državni sekretar Golob, je jedko ugotavljal nekdanji vodilni politik LDS Jožef Školč. “Zakaj ni predvidel okoliščin, ki poslance zdaj silijo, da z zakonom pokrijejo njegove napake?” so se spraševali.

Golobu so očitali tudi popoldanske zaslužke na račun raznih študij
Na bolj osebni ravni se je Goloba lotil poslanec SDS Branko Kelemina, ki je v imenu parlamenta preiskoval morebitno vpletenost funkcionarjev v sumljivo trgovino z elektriko. Med drugim je Golobu očital, da ni hotel kandidirati za poslanca, ker s poslansko plačo ne bi mogel zaslužiti deset milijonov, kot bi želel. Golob je očitke o denarju, ki da ga v službenem času služi s pripravljanjem raznih študij, zavrnil.

Nekdanji predsednik uprave Gen-I Robert Golob (Foto: STA)

Zavrnil je tudi vse druge očitke, češ da ne beži od odgovornosti, saj je za to med drugim tudi plačan, vendar zakona o koncesiji ni predlagal on niti ni on ugotavljal, da Savske elektrarne niso finančno sposobne izpeljati koncesije in tudi ni mogel leta 2000 predvideti, da bo čez dobro leto nastal vseslovenski elektroholding, ki ga takrat še ni bilo.

Hidroelektrarne na spodnji Savi so kasneje zaživele, ena še čaka gradbeno dovoljenje
Po polemičnih razpravah sta samo dva poslanca glasovala proti predlagani spremembi zakona. Koncesijo je potem dobil holding slovenskih elektrarn (HSE), v katerem so tudi Savske elektrarne. Gradnja spodnjesavske verige hidroelektrarn (HE), ki predvideva pet HE – Boštanj, Blanca, Krško, Brežice in Mokrice – in pripadajočo infrastrukturo, bi se morala sicer po prvotnih načrtih končati že leta 2018, a se je dokončanje projekta zamaknilo zaradi zapletov, ki so nastali po umeščanju v prostor. Hidroelektrarna Boštanj je bila zgrajena leta 2006, hidroelektrarna Blanca pa je pričela z obratovanjem leta 2009. V tem sklopu še delujeta HE Krško (pričela z obratovanjem leta 2013) in HE Brežice (pričela z obratovanjem leta 2018), medtem pa za HE Mokrice še vedno čakajo na gradbeno dovoljenje.

Sara Rančigaj