fbpx

Ekonomist Lahovnik o LMŠ-jevi in Črnčecevi ideji razveljavitve PKP: Kot če bi ladja, ki se je izognila ledeni gori zavila nazaj in se šla zaleteti vanjo!

Damir Črnčec in Marjan Šarec. (Foto: STA)

Protikoronski paketi so podjetjem in posameznikom omogočili preživetje v času epidemije. V stranki LMŠ pa je tokrat Šarčev tesni sodelovec Damir Črnčec zatrdil, da bi sami v primeru prevzema oblasti razveljavili vse protikoronske zakone, s čimer bi čez noč podjetja in njihove zaposlene pustile v nemilosti in brez sredstev pomoči. Predsednik vlade Janez Janša je opozoril na možne posledice takšnih dejanj in še na najslabši možni teoretični scenarij, če bi se takšna vlada še odločila v vrnitev sredstev. Ekonomist Matej Lahovnik pa je poudaril, da se bili ravno PKP pomoči tiste, ki so reševale in še rešujejo naše gospodarstvo, pri čemer bomo lahko s takšnim tempom cepljenja naslednje leto beležili visoko gospodarsko rast. Ukrepe stranke LMŠ o razveljavitvi zakonov pa ocenjuje: “Takšen ukrep izgleda na primeru tako, kot če bi ladja, ki se je ledeni gori uspešno izognila, zavila nazaj in se šla zaleteti v ledeno goro.

Marjan Šarec je vlado zapustil v najbolj kritičnih razmerah in državljane pustil v nemilosti epidemije. V več kot letu dni smo bili priča več njegovim idejam, kako bi on v tem primeru reševal državo, a vse to izpade prozorno, ko pomislimo na to, kako je svetoval “kašljanje v rokav”, medtem ko so ljudje v Italiji množično umirali po bolnišnicah.

Tokrat pa je Šarčev tesni sodelavec in nekdanji direktor Sove, Damir Črnčec prišel na precej zanimivo idejo, in sicer bi sam ob možnem prevzemu oblasti raveljavil vse protikoronske zakone. Ukinitev PKP za državljane in še pomembnejše za podjetja, bi pomenila ukinitev vseh pomoči, ki jih daje država gospodarstvu, da preživi in ohranja kondicijo v času epidemije. Omenjeno izjavo je komentiral tudi predsednik vlade Janez Janša in opozoril na vse posledice, ki bi jih lahko takšne odločitve prinesle. “Sedaj veste, kaj vas čaka, če boste volili stranko LMŠ. Razveljavili bodo PKP zakone in vi boste morali vračati turistične bone, nadomestila za čakanje na delo, nadomestila za skrajšani delovni čas, solidarnostne dodatke upokojencem in študentom, korona dodatke,” je bil kritičen Janša.

Črnčec Janši ni ostal dolžan in je pri tem s sklicevanjem na razliko med “odpraviti” in “razveljaviti” ustrelil mimo. Medtem ko prejšnja vlada zaradi pomanjkanja znanja zelo težko vsebinsko komentira sprejemanje ukrepov, denimo kakšne posledice bi takšne odločitve prinesle, se je slednji obregnil v pomen besed. Črnčec v nasprotju z Janšo poudarja, da razveljavitev zakona ne pomeni vračanja pomoči, saj naj bi sama razveljavitev veljala le od dneva sprejetja dalje in ne deluje retroaktivno. “Vidim, da politični dinozaver, ki je zafural epidemijo ne loči med dvema pojmoma, razveljaviti, velja od zdaj naprej (ni vračanja) in odpraviti, kar bi bilo retroaktivno in ustavno nedopustno. Od PVja, ki sprejema neustavne odloke očitno pričakujemo preveč,” je zapisal Črnčec.

Ne glede na to ali gre za razveljavitev ali odpravo zakona lahko država v obeh primerih zahteva vračilo pomoči
Po pogovoru s pravnimi strokovnjaki smo ugotovili, da Črnčeceva trditev ne drži. Kot so poudarili pravniki ima država v primeru razveljavitve zakona teoretično vse niti v rokah in lahko tudi zahteva vračilo pomoči za nazaj, ne glede na to ali gre za odpravo ali razveljavitev zakona. Medtem ko Črnčec očita “političnemu dinozavru” Janši strah, pa ga dejansko sam seje med državljani, saj bi takšna odločitev bankrotirala velik delež Slovencev in podjetij, po vsej verjetnosti pa bi se takšna odločitev kaj hitro znašla na ustavnem sodišču.

Če bi Šarčeva LMŠ razveljavila zakone PKP bi pravno-teoretično lahko zahtevala vračilo pomoči za nazaj (Foto: iStock)

Omenjena odločitev pa vse bolj spominja na čase socializma, ko si je država nasilno prilaščala premoženja. Če bi denimo teorija LMŠ zaživela in bi razveljavili zakon, bi lahko zahtevali vračilo pomoči, še posebej, če bi jim v tem primeru ustavno sodišče pritrdilo. Posamezniki in podjetja so omenjene pomoči prejeli z namenom, da preživijo in ohranijo podjetja. V primeru, da se država odloči (v tem primeru LMŠ) za razveljavitev zakona in vračilo sredstev, bi to lahko vodilo v bankrot podjetij in nezmožnost plačila prejetih sredstev. Večina prejemnikov ne bi bila zmožna vrniti pomoči, to pa bi lahko povzročilo rubež s strani države, kar pa vse bolj spominja na sporno lastninjenje nepremičnin po revolucionarnih jugoslovanskih zakonih.

Foto: Pixabay

“Slovenija je zaradi protikoronskih paketov med uspešnejšimi državami EU v spopadanju z epidemijo,” nam je pojasnil ekonomist Matej Lahovnik. BDP se je po napovedi Urada za makroekonomske analize in razvoj znižal za štiri odstotne točke manj (5,5 odstotka), kot bi se sicer (BDP bi bil brez ukrepov za desetino nižji), hkrati pa bi se sunkovito povečala brezposelnost. Tudi druge evropske države so se odločile prebivalstvu ponuditi pomoč v času krize za blaženje posledic krize, saj so se še predobro zavedale posledic, ki jih je v prejšnjem desetletju prinesla finančna kriza. “Spomnimo takrat smo v Sloveniji namenili preko štiri milijarde davkoplačevalskega denarja v sanacijo bank, tokrat pa gre denar direktno v roke prebivalstva,” je še jasen Lahovnik.

Razveljavitev paketov pomoči v času epidemije bi lahko povzročilo zlom gospodarstva
Gospodarstvo bi lahko utrpelo hudo škodo ali zlom tudi, če bi šlo samo za razveljavitev zakona in država ne bi zahtevala vračila prejetih sredstev. Trenutna sredstva, ki so namenjena gospodarstvu in posameznikom omogočajo preživetje, drugim pa pomoč pri ponovnem odpiranju in oživljanju dejavnosti, kot sta to denimo gostinstvo in turizem. Ukinitev sredstev čez noč bi pomenilo dodatne breme delodajalcem pri plačilu prispevkov za zaposlene, plačilu stroškov in financiranju njihove prezadolženosti (PKP omogoča podjetjem tudi moratorij na kredite), kar bi jih lahko naredilo nelikvidne, nenazadnje pa bi se to pokazalo pri poskoku brezposelnosti in množičnemu zaprtju ali likvidaciji podjetij, posledično bi se še morali soočati s hudo socialno krizo. “Takšen ukrep izgleda na primeru tako, kot če bi ladja, ki se je ledeni gori uspešno izognila, zavila nazaj in se šla zaleteti v ledeno goro,” je še ponazoril Lahovnik.

Sara Rančigaj