fbpx

Golobov fašizem – tako je pred več kot dvema desetletjema rezal generalnega direktorja Elesa

Robert Golob (Foto: STA)

“Vrnimo se k včerajšnjim dogajanjem in Türkovi razrešitvi, ki vsaj dvojno bode v oči. Že zato, ker je nova oblast z njo vnovič potrdila, kako počenja prav tisto, kar je tako glasno očitala prejšnji vladi. Zlasti pa, ker naj bi bil avtor direktorjeve zamenjave predsednik Elesovega nadzornega sveta dr. Robert Golob.” Tem vrsticam Slovenskih novic bi z lahkoto pripisali novejši datum, čeprav dogajanje seže v leto 2001. Golob je takrat namreč odrezal generalnega direktorja Vitoslava Türka, sedaj pa ob tem, ko mu nadzorni svet ni podaljšal poteklega mandata, razglaša fašizem. To sicer še ni vse, stare Novice nas tudi spomnijo na Golobove zaslužke, ki so bili plod kršenja 5. člena zakona o nezdružljivosti funkcionarskega dela s pridobitno dejavnostjo. Zanimivo je še to, da je Eles Türku očital oškodovanje družbe zaradi prodaje prek posrednika, medtem ko se na Gen Energiji s tem prav nič ne ukvarjajo, kljub pozivu Računskega sodišča.

Pisalo se je leto 2001, ko je generalnemu direktorju Elesa Vitoslavu Türku v pisarno kar kurir prinesel sklep o razrešitvi. Vsi so se začudeno spraševali, kdo je sploh predlagal zamenjavo, tudi Mirko Bandelj, predsednik vladne kadrovske komisije, je povedal, da komisija predloga za Türkovo razrešitev ni obravnavala. Je pa ob tem pojasnil, kdo je predlagal njegovo razrešitev – takratni predsednik nadzornega sveta Elesa, Robert Golob. Še isti dan je Türka zamenjal Vekoslav Korošec. Golob je bil pred letom 2001, med prejšnjim mandatom Tee Petrin, državni sekretar za energetiko, ki ga je “nova stara” ministrica za gospodarstvo nato imenovala za državnega podsekretarja. “In če se je vlada Janeza Drnovška, kot sama trdi, kadrovskih zamenjav bolj kot zaradi političnih vzrokov lotila zavoljo domnevnih krivdnih razlogov odstavljenih, bi moral tovrstno usodo deliti tudi Robert Golob,” so zapisali v Slovenskih novicah in predlagali, da bi bilo za začetek dovolj že to, da bi se o njem pogovorila državnozborska komisija, ki bdi nad nezdružljivostjo opravljanja državne funkcije s pridobitno dejavnostjo.

V časopisu so navedli tudi nekaj namigov za državnozborsko komisijo – Golob naj bi kot strokovnjak za energetiko še pred prihodom na gospodarsko ministrstvo od slednjega prejemal visoke zneske za razna pogodbena dela. Kot državni sekretar za energetiko naj bi si dal plačati mesto predsednika nadzornega sveta Elektra Ljubljana – z Elektrom naj bi sklenil kar pogodbo o delu, na podlagi katere so mu mesečno nakazovali 30 odstotkov povprečnega osebnega dohodka, s povračilom stroškov vred – tudi če sej sploh ni bilo. Elektro naj bi Golobu plačeval tudi stroške posebnega zavarovanja odgovornosti pri Zavarovalnici Maribor – zavarovan naj bi bil takrat za 25 milijonov tolarjev. Dodeljeno naj bi mu bilo tudi vladno službeno stanovanje, ki ga je oddajal drugim. In ne nazadnje je bila tu še zgodba o spornem zaslužku, vrednem 19,3 milijona tolarjev.

Podvajanje, ki ga je država drago plačala, Golob pa zaslužil
Spomnimo, Golob naj bi bil v preteklosti nosilec analize o konkurenčnosti domačih proizvajalcev na odprtem trgu energije – vrednost projekta pa je bila 19,3 milijona tolarjev – s tem, da je podjetje EGS-RI opozarjalo, da gre za analizo, ki so jo pravili že tudi oni sami in da gre le za podvajanje, ki ga bo država drago plačala. Šlo naj bi tudi za odliv dragocenih in zaupnih informacij elektroenergetskega sistema.  Opozoriti je treba, da je bil Golob istočasno državni podsekretar na gospodarskem ministrstvu, malo pred tem pa državni sekretar za energetiko. Prav zaradi tega zaslužka naj bi tudi  zavrnil mesto sekretarja in skromno sprejel mesto podsekretarja; a v vsakem primeru se na 5. člen zakona o nezdružljivosti funkcionarskega dela s pridobitno dejavnostjo ni kaj preveč obremenjeval.

Golob je Türku ob razrešitvi  sicer očital prekoračitev pooblastil, češ da naj bi brez vednosti nadzornega sveta sklenil nekaj pogodb o prodaji viškov električne energije – nadzorni svet očitkov sicer ni zmogel dokazati. Sta pa takrat glede Türkove razrešitve potekali kar dve tiskovni konferenci. Eno je sklicala stranka SD, drugo pa v imenu ministrstva za gospodarstvo kar Golob. Slovenske novice so pisale, da je javnost izvedela marsikaj, zagotovo pa ne vsega, kar se je v zadnjih letih dogajalo v Elesu. Se je pa med drugim izkazalo, da so ob slovenskem sklepu o ustavitvi dobave jedrske električne energije Hrvatom po vsej verjetnosti zaslužili obe strani – tako naša kot tudi hrvaška.

Türk: Škodo je povzročil Golob
Takrat že nekdanji direktor Elesa Türk je nato javnosti poslal odgovor na stališče gospodarskega ministrstva do zahteve za ugotovitev odgovornosti za njegovo odstavitev zaradi domnevnih nepravilnosti pri prodaji električne energije v tujino.  O domnevni gospodarski škodi je zapisal, da je v prejšnjem letu Elesu uspelo presežek električne energije prodati na italijanskem trgu, pri čemer naj bi namesto načrtovane izgube v višini 1,6 milijarde tolarjev ustvaril 3,2 milijarde dobička. Gospodarsko škodo, ki je kljub temu nastala, pa je pripisal vladni uredbi, ki je Elesu prav v času najvišje vodne gladine prepovedala trgovanje z električno energijo. Türk je izpostavil, da je bil avtor te uredbe državni podsekretar Golob, ki naj ne bi bil dovolj natančno proučil vseh možnih posledic takšne uredbe. Türk je v svoj bran tudi zapisal, da je pod njegovim vodstvom Eles prvič v času svojega poslovanja ustvaril visoke izvozne dobičke, hkrati pa plasiral presežno električno energijo, so marca 2001 poročale Finance.

Eles je Türku očital oškodovanje podjetja – zaradi prodaje preko posrednika. Pri Gen Energiji to očitno ni problem
Türku je Eles očital, da je leta 2000 pri prodaji elektrike zahteval posrednika, čeprav naj bi šlo tudi brez njega, in podjetje oškodoval za 9,6 milijona. Na sodišču je nekdanja direktorica sektorja za trgovanje pojasnila, da zaradi takratne zakonodaje drugače ni šlo in da so izbrali najboljšega ponudnika. Türk je na sodišču dokazoval, da poslov brez posrednika ni bilo mogoče skleniti, kar je kot priča potrdila tudi direktorica sektorja za trgovanje z električno energijo Ljiljana Perči Štefančič. Šlo je namreč za to, da Slovenija takrat še ni bila članica EU, zakonodaja pa ni dovoljevala direktnega poslovanja z BKW.

Medtem ko so pri Elesu izpostavili to problematiko, pa je – spomnimo – Računsko sodišče pozvalo družbo Gen Energija, naj premisli, ali je smiselno, da prepušča lastno prodajno funkcijo družbi Geni-I. Že v preteklosti so družbi priporočili, naj izvede analizo prodajne funkcije, s katero bi ocenila organiziranost in stroške lastne prodajne funkcije ter strošek oziroma maržo, ki jo plačuje družbi Gen-I za vsako prodano negativno uro električne energije. Temu priporočilu so še dodali navodilo, naj na podlagi pridobljenih ugotovitev presodi in pravočasno sprejme odločitev o primernosti izvajanja prodajne funkcije na dveh ravneh. Gre namreč za to, da Gen Energija, ki je sicer v državni lasti, za energijo, ki prihaja iz NEK-a, nima lastne službe za trženje, pač pa ima v ta namen sklenjeno pogodbo z družbo Gen-i. Seveda je tu med drugim vprašanje marže pa tudi morebitnega konflikta interesov. Martin Novšak je namreč predsednik uprave Gen Energija, in ker Gen-I nima nadzornega sveta, predstavlja prav tako skupščino Gen-i, kar pomeni, da je tudi podpisnik pogodb z upravo Gen-I. Do današnjega dne nič ne kaže, da bi se kdo s tem vprašanjem kakorkoli ukvarjal ali pa vsaj pojasnil smotrnost takšnega poslovanja.

Sara Bertoncelj