Evropski poslanec Milan Zver glede dodelitve nepomembenega resorja Janezu Lenarčiču: “Naš kandidat med najmanj izkušenimi, splošne okoliščine pa so take, da Slovenija ta hip po mnenju nove predsednice ne zasluži pomembnejšega resorja!”

Foto: STA

Ko je v torek odjeknila novica, da je novoizvoljena predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen slovenskemu kandidatu za komisarja Janezu Lenarčiču namenila resor za krizno upravljanje, marsikdo v Sloveniji ni mogel skriti razočaranja. Evropski poslanec dr. Milan Zver je bil nedvomno med tistimi, ki je rekel bobu bob in poudaril, da z dodeljenim resorjem nikakor ne moremo biti zadovoljni, saj ta ne predstavlja nobene dodane vrednosti. Zver izpostavlja, da je bil naš kandidat le med najmanj izkušenimi, tudi splošne okoliščine pa so take, da Slovenija ta hip po mnenju nove predsednice ne zasluži pomembnejšega resorja.

Slovenija je po besedah evro poslanca Milana Zvera, dobrega poznavalca političnega parketa v Evropski uniji, ponovno dobila manj zahteven in manj pomemben resor. Dodelitev resorja je seveda odvisna tudi od tega kakšno vlogo država igra v Uniji. “Sedanji resor je še zmanjšan po obsegu pristojnosti, kot ga je imel prej pristojni grški komisar za reševanje kriznih situacij in pa za humanitarno področje. Sedaj je humanitarno področje vzeto stran in je področje še zoženo. To torej ni povsem nov resor, saj je ta resor obstajal v razširjeni obliki.” Sama Komisija je po prepričanju Zvera kadrovsko dobro popolnjena, saj je v njej je ogromno starih komisarjev, izkušenih politikov, tudi predsednikov vlad in ministrov, tako da bo tehnično gledano zadeva dobro tekla.

Na vprašanje, če bi bi Slovenija dobila bolj pomemben resor, če bi imeli bolj izkušenega kandidata, je Zver odgovoril: “Verjetno, ni pa nujno”. Ob tem poudarja, da je naš kandidat res med najmanj izkušenimi. “Morda je bil tudi ta osebni vidik pomemben pri razdelitvi/dodelitvi resorja. Ni pa nujno. Tudi splošne okoliščine so take, da Slovenija ta hip po mnenju nove predsednice ne zasluži pomembnejšega resorja.”

Foto: STA

Na področju zunanje politike ne bo preboja
Vprašanje pa je ali bo predsednica von der Leyen uspela vdihniti neko dušo EPP v delovanje te komisije, izpostavlja Zver. “Znano je, da imajo socialisti več komisarjev, kot Evropska ljudska stranka, ki sicer komisiji predseduje. Ta sestava na prvi pogled ni usklajena z rezultati volitev na evropskih volitvah, kjer je EPP prepričljivo zmagala. Situacija v svetu je pač taka, da imajo socialisti več vlad in bojim se da bo politična viža te komisije še bolj leva, kot je bila prejšnja. Kar se tiče zunanje politike Evropske unije, mislim, da v tem mandatu Evropska unija ne bo postala pomemben svetovni, globalni akter, predvsem zaradi tega, ker pokrivajo to pomembno področje ljudje, ki so iz leve politične provenience in od njih ne moremo pričakovati nekih korenitih sprememb.”

Slovenska politika je pri reševanju meje s Hrvaško zavožena že celih devet let
Ko smo Zvera povprašali, kako bo izvolitev v resor za krizno upravljanje vplivala na reševanje odprtih vprašanj s sosednjo Hrvaško, je ta odgovoril, da je to težko predvideti. “Tudi, če bi ta resor lahko imel določen vpliv, nisem prepričan, da bo novi slovenski komisar izrabil to priložnost. Slovenska politika je pri reševanju meje s Hrvaško zavožena že celih devet let in ne pričakujem nekih bistvenih sprememb v kratkem času, za to bi bila potrebna sprememba vlade oziroma oblasti v Sloveniji, če bi želeli spremeniti strategijo reševanja obmejnega spora s Hrvaško. Obstaja dobra alternativa, vendar ta projekt ima alternativo v rokah opozicije in je seveda ne more uresničiti.”

Zaradi preusmeritve na Vzhod ob ugled
Glede napak slovenske zunanje politike, da je Slovenija postala tako nepomembna država, je bilo v preteklosti že govora. Po besedah Zvera pa v tem primeru ne gre samo za napake zunanje politike, ampak za celotno delovanje države, ki je bila v okviru Evropske inštitucije neprepoznavna. “Napake zunanje politike slovenske vlade so te, da se je preveč osredotočila in preusmerila v Moskvo in tudi na Bližnji Vzhod, Iran. V interesu so bile destinacije, ki niso zapisane v ustavi ali zakonih in tudi na referendumih je slovensko ljudstvo povedalo jasno, da si želi evroatlantske povezave. Povedali to tako ob vključevanju v Nato kot v Evropsko unijo.” Jasen je tudi ustavno-pravni vidik, namreč Slovenija je članica tako Evropske unije kot tudi Nata, izpostavlja. “Večina bi morala svojo energijo usmeriti v Bruselj in na Zahod. Pri nas pa se dogaja, da gre zunanji minister kar 13x v Moskvo in niti enkrat v Washington. Preusmeritev na Vzhod je  ključna točka, da smo izgubili ugled tudi v Bruslju oziroma v Evropski uniji.”

Foto: STA

Zadovoljni v LMŠ in SD, ostali kritični
Dodelitev resorja Lenarčiču pozitivno ocenjujejo v koalicijskih LMŠ in SD, medtem ko DeSUS izpostavlja, da gre za nepomemben resor. Po prepričanju SMC resor ni v “top paketu”, dodelitev tega pa pripisujejo pomanjkanju političnih izkušenj, ki jih ima Lenarčič. V SMC po poročanju STA obžalujejo, da nismo dobili nobenega podpredsedniškega mesta v komisiji, ob čemer izpostavljajo na boljši izplen sosednjih držav: “Tudi Hrvaška je veliko bolje unovčila svoje karte ter bo lahko veliko lažje in močneje vplivala na prihodnji razvoj evropskih politik in EU”.

Hana Murn