Bestialna sla po oblasti: Histerična levica močno prispeva k nižanju demokratičnosti in omejevanju svobode

Marjan Šarec, Alenka Bratušek, Luka Mesec and Tanja Fajon. (Foto: STA)

“Tu bi bilo potrebno poudariti, da ne gre le za te stranke in ne za izvorno slovenski fenomen, ampak za globalni fenomen izrazito močne in nevarne radikalizacije levice, tako politične kot civilnodružbene. Gre za levico, ki sama sebe opisuje kot progresivna, dejansko pa je močno regresivna in prispeva k omejevanju zaščite človekovih pravic, nižanju stopnje demokratičnost in omejevanju svobode,” se je o histeričnih radikalno levih strankah Liste Marjana Šarca (LMŠ), Socialni demokrati (SD), Levica, Stranka Alenke Bratušek (SAB) odzval sociolog in profesor na Fakulteti za uporabne družbene študije dr. Borut Rončević.

Ideološko leve stranke LMŠ, SD, Levica in SAB so odločene, da se za vsako ceno vrnejo na oblast. V svoji histeriji se ne ustavijo pred nobenim podtikanjem in rušenjem vlade. Nekdanji predsednik vlade Marjan Šarec, ki je s svojim odstopom povzročil vso to histerijo levice, javno že govori o prehodni vladi do morebitnih predčasnih volitev. Zato so v zadnjih dneh hoteli z notranjimi razkoli zamajati koalicijski stranki DeSUS in SMC. “V zadnjem obdobju sem o teh trendih in o političnem dogajanju govoril s kar nekaj zaskrbljenimi zmernimi socialnimi demokrati, ki so mi zatrdili, da svojih nekdanjih političnih sopotnikov praktično ne prepoznajo več in se z njimi ne morejo normalno pogovarjati, ker so se radikalizirali,” nam o novodobnem pojavu slovenske levice pove sociolog dr. Borut Rončević.

Sogovornik si samega fenomena histerizacije in radikalizacije levega političnega pola ne drzne razlagati, ker se nima za socialnega psihologa, a je skoraj prepričan, da bomo lahko čez desetletja brali izjemno zanimive analize, kot so recimo študije avtoritarne osebnosti Theodorja Adorna, s katerim je prispeval k razumevanju fašizma ali pa znane nemške intelektualke Hannah Arendt, ki je razložila socialne mehanizme vključevanja slehernika v nacistični stroj smrti. Rončević je sam ta fenomen radikalizacije podrobno pričel opazovati na svojem daljšem akademskem gostovanju v Združenih državah Amerike leta 2018. “Bil je močno zaznaven, žal še posebej močno v akademskem prostoru, sicer stoletja braniku svobodne misli in besede. Je pa seveda dejstvo, da vedno obstajajo tudi “pragmatični” posamezniki in skupine, ki znajo take ali drugačne trende in družbena gibanja obrniti v svojo ekonomsko korist in jim to predstavlja ključno motivacijo.”

Interesi po vladanju tako močni, da bodo s “sanjskimi ponudbami” skušali na levo premamiti še več poslancev
Poznavalca slovenskega političnega prostora s številnimi mednarodnimi referencami smo povprašali, kaj si misli o zadnjih trenjih, ki jih doživljajo v koalicijskih strankah Desus in SMC. Prav ti dve stranki sta zaradi odločitve, da bosta vstopili v desno sredinsko vlado bili označeni iz vplivnih levih akademskih, medijskih, civilnih krogih označeni za izdajalski stranki. Zato se predvsem v medijskem kartelu v službi bivšega režima poslužujejo metod, da bi destabilizirali vlado. “Boj za oblast je vedno boj za interes. Ta je lahko idejni ali pa ekonomski. Del ljudi dejansko iskreno verjame v postulate radikalne levičarske ideologije,” nam odgovori Rončević in hkrati opozori, da ne smemo zanemariti posameznikov in skupin, ki imajo predvsem banalne ekonomske interese. Po mnenju sogovornika je v Sloveniji marsikdo navajen na lagodno življenje, “ki pa si ga lahko zagotovi zgolj s političnim delovanjem, na trgu pa ni zmožen preživeti.”

Leva omrežja so se z vsemi topovi spravila na Stranko modernega centra, ki je imela v mandatu 2014-2018 rekordno število poslancev v samostojni Sloveniji. Pri tem so doživeli usodo novih obrazov ter na predčasnih parlamentarnih volitvah 2018 osvojili deset poslanskih sedežev. Z vstopom v desno vlado je postala SMC ena najbolj osovraženih strank na levem političnem polu. V kratkem obdobju sedanje vlade pa sta jim že prestopila dva poslanca, Gregor Židan k SD in Jani Möderndorfer v LMŠ. “Notranjih razmerij v tej stranki ne poznam, zato na to vprašanje ne morem odgovoriti. Vsekakor pa gre za velikanske interese po obvladovanju vlade, zato bodo skoraj zagotovo sledile nove “sanjske ponudbe”,” nam zaupa profesor sociologije na Fakulteti za uporabne družbene študije.

dr. Borut Rončević (Foto: STA)

Rončević je razočaran, da se ni več opozicijskih strank odločilo za sodelovanje, saj nas čakajo gospodarsko in socialno nemirni časi
Glede prestopov se Rončeviću zdi, da ne gre toliko za vlado, kot za zaupanje v politiko. Sam upa, da bo teh prestopov čim manj in ne bodo uspešni. Največja škoda takšnih prestopov ni povzročena vladni koaliciji, “ampak političnemu prostoru kot celoti in ta škoda je dolgoročna.” Koalicijske partnerice so s stranko SNS in poslancema madžarske in italijanske narodne skupnosti podpisali sporazum o skupnem izvrševanju zahtevnih reform in projektov v prihodnosti.

Rončević še opozarja, da je škoda, da se ni nobena izmed bazena trdo levičarskih strank odločila za sodelovanje. Spomnil se je potezo sedanjega predsednika RS in tedanjega predsednika SD Boruta Pahorja, ko jim je prav sodelovanje v prvi Janševi vladi prineslo zmago na volitvah leta 2008. “Poleg tega se nahajamo pred gospodarsko in socialno nemirnimi časi, ko bi potrebovali sodelovanje in povezovanje,” še doda Rončević.

Luka Perš