fbpx

[Javnomnenjska anketa] Konflikti naj se rešujejo na volitvah, ne na cesti! Skoraj vsi vprašani obsojajo nasilje in uničevanje lastnine na protestih

Foto: STA

Vse od nastopa vlade Janeza Janše smo priča protivladnim protestom, ki so vedno bolj nasilni. Še posebej odkar je po vzoru drugih držav v veljavo stopil pogoj PCT. Vsako sredo smo tako priča vandalizmu, nasilju in hromitvi prometa. Kdor mora tedaj v službo, iz službe ali po drugih opravkih, se lahko pripravi, da mu na dogovorjeno mesto ne bo uspelo priti pravočasno. S tem tako prihaja do kršitve pravic slednjih, je poudaril nekdanji ustavni sodnik Jan Zobec. Sodeč po odzivih strank tako imenovane koalicije KUL, se te za to ne menijo preveč, saj se s protesti pripomore k ustvarjanju napetosti, kar jim je v prid. Nič čudnega tako ni, da je na račun molka in neukrepanja pristojnih organov vse skupaj eskaliralo tako daleč. Očitno pa velika večina ne razmišlja enako kot KUL-ovci, izsledki javnomnenjske raziskave, ki jo je za Nova24TV izdelala agencija Parsifal, namreč razkriva, da velika večina meni, da naj se politični in družbeni konflikti v Sloveniji rešujejo na volitvah, ne pa na cesti. 

V javnomnenjskih anketi, ki je bila opravljena v obdobju od 12. oktobra do 15. oktobra, je bilo na tematiko protestov zastavljeno naslednje vprašanje: “Kje naj se po vašem mnenju rešujejo politični in družbeni konflikti v Sloveniji?” Velika večina (71,8 odstotka) meni, da naj se politični in družbeni konflikti v Sloveniji rešujejo na volitvah, da naj se rešujejo najprej s protesti in nato na volitvah meni 17,6 odstotka vprašanih. Le 6,8 odstotka anketiranih meni, da se konflikte rešuje izključno s protesti. 3,8 odstotka je bilo neopredeljenih.

Vir: Parsifal

Če si pogledamo križanja med demografskimi in vsebinsko spremenljivko lahko opazimo, da med tistimi, ki menijo, da se politični in družbeni konflikt rešuje na volitvah, prevladujejo moški. 75,9 odstotka moških je namreč odgovorilo z “na volitvah”, pri nasprotnem spolu je isto stališče izrazilo 67,6 odstotka anketirank. Medtem, ko je pri ženskah večji delež tistih, ki menijo, da se konflikt rešuje najprej s protesti in nato na volitvah, ali samo s protesti na ulicah, je več neopredeljenih zaznati pri moških. Reševanju konfliktov na volitvah je najbolj naklonjena najstarejša starostna skupina (55 let in več), sledi pa najmlajša starostna skupina v starosti 18-34 let. Tisti v srednji starostni skupini v starosti 35-54 let so najbolj naklonjeni reševanju konfliktov s protesti na ulicah.

Glede na izobrazbo so volitvam kot načinu reševanja konflikta najbolj naklonjeni tisti z osnovno izobrazbo ali nedokončano osnovno šolo, sledijo pa tisti s poklicno in srednjo šolo. Med tistimi z višjo, visoko ali še višjo izobrazbo prevladujejo tisti, ki bi konflikte najprej reševali s protesti na ulicah in nato z volitvami. Protestom na ulicah so najbolj naklonjeni tisti s srednjo šolo. Med najbolj izobraženimi je največji odstotek neopredeljenih okrog zadeve.

Vir: Parsifal

Za večino blokiranje cest in namerno oviranje prometa ni primerno
Ker protestniki proti PCT-pogoju po tem, ko se zberejo na Trgu republike v Ljubljani, odkorakajo na ulice in vozišče v času, ko se odvija najbolj gost promet, so anketiranci odgovarjali tudi na vprašanje v katerih primerih se jim zdi na uličnih protestih upravičeno blokiranje cest in namerno oviranje prometa. Blokiranje cest in namerno oviranje prometa na protestih ni primerno za večino (58,3 odstotka vprašanih). 28,3 odstotka je bilo takšnih, ki menijo, da je blokiranje prometa dopustno včasih, kadar so cilji protestov upravičeni. Najmanj (12 odstotkov vprašanih) je bilo takih, ki menijo, da je namerno oviranje cest dopustno vedno. 1,5 odstotka vprašanih je odgovorilo z “ne vem”,

Vir: Parsifal

Če si pogledamo križanja med demografskimi in vsebinsko spremenljivko, lahko vidimo, da so moški bolj nenaklonjeni namernemu oviranju prometa na protestih. Več je žensk, ki menijo, da je to primerno včasih, kadar so cilji protestov upravičeni. Najstarejša starostna skupina v starosti 55 let in več najbolj nasprotuje oviranju prometa, tistih, ki menijo, da so protesti primerni vedno, ko so cilji upravičeni je mogoče zaslediti v srednji starostni skupini v starosti 35-54 let. Med tistimi, ki menijo, da je oviranje primerno včasih, ko so cilji protestov upravičeni, večina prihaja iz najmlajše starostne skupine. Najmanj so oviranju prometa naklonjeni tisti z osnovno izobrazbo ali nedokončano osnovno šolo, najbolj pa tisti, ki višjo, visoko ali višjo izobrazbo.

Vir: Parsifal

Tako rekoč vsi obsojajo nasilje in uničevanje lastnine na protestih
Ker je nasilja na protestih vedno več, prihaja pa tudi do uničevanja tako zasebne kot tudi javne lastnine, se je vprašane povprašalo v katerih primerih se jim zdi na uličnih protestih upravičeno nasilje in uničevanje lastnine. Rezultati so pokazali, da tako rekoč vsi (94,3 odstotka) obsojajo nasilje in uničevanje lastnine na uličnih protestih. Le manjši delež (4,2 odstotka) anketirancev, meni, da je to upravičeno včasih, kadar so cilji protestov upravičeni in 1 odstotek meni, da je to dovoljeno vedno, kadar so cilji protestov upravičeni. 0,5 odstotka vprašanih se ni opredelilo.

Foto: Parsifal

Križanja med demografskimi in vsebinsko spremenljivko kažejo, da je nekoliko višji delež žensk, ki v vsakem primeru obsojajo nasilje in uničevanje lastnine, večji pa je delež moških med tistimi, ki menijo, da sta nasilje in uničevanje lastnine včasih in vedno upravičena, kadar so upravičeni tudi cilji protestov. Nasilju in uničevanju lastnine na protestih najbolj obsojajo tisti v srednji starostni skupini (35-54 let) in tisti z najnižjo izobrazbo, najbolj naklonjeni pa so jim tisti v najmlajši starostni skupini (18-34 let) in tisti s srednjo izobrazbo.

Vir: Parsifal

Na podlagi izsledkov ankete lahko vidimo, da ljudje ne podpirajo oviranja prometa in nasilništva na protestih, kot tudi ne protestov kot takih, saj v večini menijo, da bi se morali politični in družbeni konflikti reševati na volitvah. Rezultat ne preseneča, saj se je potrebno zavedati, da iz tedna v teden protestira manjšina ljudi, medtem ko večina Slovenije dela. KUL-ovci in njim naklonjeni osrednji mediji poskušajo prikazati nasprotno, torej, da naj bi šlo za večino Slovenije, ki naj bila nezadovoljna. Želja po oblasti je namreč velika, pri tem pa pozabljajo, da je nekaj normalnega, da se v demokratičnih družbah oblast menja. Ljudje so siti, da se proteste ne prijavlja, se uničuje lastnina, ohromi ostale v prometu, po vrhu pa vse skupaj plačamo davkoplačevalci. Marsikaj bi se dalo zgraditi na račun razgrajaštva.

V telefonsko raziskavo, ki je bila opravljena v obdobju od 12. oktobra do 15. oktobra, je bilo zajetih 707 anketirancev, od tega 49 odstotkov žensk in 51 odstotkov moških. Povprečna starost je znašala 52,6 leta, standardni odklon pa 15,4 leta. Največ anketirancev je bilo iz najstarejše starostne skupine (45 odstotkov), manj je bila zastopana srednja starostna skupina (37 odstotkov), najmanj pa najmlajša starostna skupina (18 odstotkov). Največ anketirancev je z dokončano srednjo šolo (31,8 odstotka), sledijo tisti z dokončano višjo, visoko izobrazbo ali več (28,3 odstotka), 24,2 odstotka anketirancev ima poklicno šolo, 15,7 odstotka anketirancev pa dokončano osnovno ali nedokončano osnovno šolo. Največ anketirancev prihaja z vasi ali zaselka (54,5 odstotka), sledi mesto (28,3 odstotka) in manjši kraj (17,2 odstotka). Največ anketirancev prihaja iz Osrednjeslovenske regije (25,2 odstotka), sledita Podravska (16,2 odstotka) in Savinjska regija (12,3 odstotka).

Nina Žoher