Je Ministrstvo za finance res “ministrstvo za bogate”? Dejstva postavljajo prvorazredno sindikalistko Teo Jarc v neroden položaj …

Foto: Polona Avanzo

V petkovem protestu so pred finančnim ministrstvom izobesili transparent “ministrstvo za bogate”. Tea Jarc je v nagovoru očitala, da je Ministrstvo za finance simbol korupcije, ki dela samo za elito, pri tem pa pozablja na ukrepe petih protikoronskih zakonov, ki so in še veljajo za ranljivejši del prebivalstva.

Na petkovem protestu je Tea Jarc iz sindikata Mladi plus pred Ministrstvom za finance zatrjevala, da je vlada pripravila ukrepe debirokratizacije, a da gre v resnici za malo davčno reformo, zaradi katere bodo bogati plačevali nižje davke. Po njenem mnenju naj bi oslabili davčne blagajne in javne storitve. A to še zdaleč ne drži, saj ekonomski instrumenti pravijo drugače.

Tudi na Facebook profilu “protestne ljudske skupščine” so izpostavili, da želi vlada znižati davke na kapital, uvesti socialno kapico za najbogatejše in bogatim tujcem omogočiti nakup državljanstva. Znižani davki na kapital, bi lahko omogočili dotok svežih investicij v že tako okrnjeno slovensko gospodarstvo. Socialna kapica je ukrep, ki se ga poslužuje že večina evropskih držav, in sicer ob nižjih socialnih prispevkih za tiste, ki prejmejo plačo višjo od 6 tisoč evrov. Posledično to pomeni večje plačilo dohodnine, kar bo povzročilo nove prilive v pokojninsko blagajno. Z ukrepom za lažjo pridobitev državljanstva za investitorje, pa si prav tako želijo obuditi gospodarstvo s svežimi investicijami.

Vlada je v prvi vrsti pomagala najranljivejšim skupinam
Žalostno je, da protestirajo ravno tisti, ki živijo od državnega denarja, ne pa tisti ki dejansko delajo. Ne glede na vse prej navedeno pa je vlada v času krize s koronavirusom poskrbela za najbolj ranljive skupine, med katerimi so bili samozaposleni, delavci, ki niso mogli opravljati svojega dela, upokojenci, študentje, kmetje in socialno ogroženi. Z ukrepi za zaščito trga dela pa so ohranili skoraj 300 tisoč delovnih mest. V prvem interventnem zakonu je vlada zagotovila temeljni dohodek vsem tistim samozaposlenim, ki so imeli izpad dohodka za določen odstotek  – v skupni višini 1750 evrov, pokrila prispevke za invalidsko in pokojninsko zavarovanje vsem delavcem, ki so morali delati kljub epidemiji in pokrila nadomestilo za čakanje na delo vsem tistim, ki dela niso mogli opravljati za obdobje od 13. marca do 31. maja.

Upokojencem je bilo poleg redne pokojnine nakazan enkratni solidarnostni dodatek, ki je bil izplačan več kot 300 tisoč upokojencem s pokojnino do 700 evrov. Znesek dodatka je odvisen od višine pokojnine. Tisti s pokojnino do 500 evrov so prejeli 300 evrov, prejemniki pokojnine v višini nad 500, a ne več kot 600 evrov, so prejeli 230 evrov, tisti s pokojnino nad 600, a ne več kot 700 evrov, pa so dobili 130 evrov enkratnega dodatka. Do dodatka v enakih višinah so bili upravičeni tudi prejemniki tistih invalidskih nadomestil, ki ne znašajo več kot 700 evrov. Do solidarnostnega dodatka pa so bili prav tako upravičeni tudi prejemniki socialne pomoči in študentje. Dodatek študentom je znašal 150 evrov. Prejelo ga je 45.250 študentov v skupnem znesku 6.787.500 evrov. Prav tako pa je bilo izvedeno izplačilo enkratnega solidarnostnega dodatka 150 evrov 49.728 prejemnikom denarne socialne pomoči.

Foto: Freepik

V sklopu tretjega interventnega zakona se je vlada odločila, da bo skušala ohraniti delovna mesta s pomočjo ukrepa financiranja krajšega delovnega časa ob hkratni delni napotitvi na začasno čakanje na delo delavca, ki ima sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za polni delovni čas, na način, da delodajalec delavcu zagotavlja delo vsaj za polovični delovni čas. Subvencioniranje nadomestil za čakanje na delo za vse panoge pa je podaljšala še na mesec dni po preklicu epidemije, o čemer smo že pisali.

Vlada je v tem tednu dodatno podaljšala določene ukrepe
Ker je vlada pričakovala tudi drugi val epidemije, so se na seji ta teden odločili, da bodo v sklopu petega protikoronskega paketa pomoči določene ukrepe tudi podaljšali oziroma jih bodo razširili. Med ukrepi bodo tako do konca leta podaljšali čakanje na delo za vse panoge, uvedli bodo dodatne možnosti finančnih povračil za karanteno staršev predšolskih in šolskih otrok. Za samozaposlene je v načrtu ponovno uvajanje temeljnega dohodka v višini 1100 evrov. Poleg vsega naštetega, pa si želijo tudi izboljšati položaj upokojencev in znižati čakalne vrste v zdravstvu. Zakonski paket sicer še čaka na izglasovanje v državnem zboru.

Sara Kovač