fbpx

Socialni demokrati imajo na ukradeni vili več hipotekarnih kreditov – ti niso skromni!

Foto: STA

Stranka SD, še posebej njihova predsednica Tanja Fajon ne skriva želje, da bi rada postala premierka. To je bilo slišati jasno in glasno, ko je prišlo do menjave vodstva na vrhu stranke. Odkar so s strankami LMŠ, SAB in Levico podpisali povolilni sporazum, lahko poslušamo, kako naj bi imeli naenkrat skrivnosten recept za to, da Slovenijo usmerijo na drugačno in boljšo pot. Pri tem sicer ni jasno, na kakšen način naj bi to izvajali, a glede na to, da lahko denimo vidimo, da ima stranka SD na svoji vili štiri hipoteke v vrednosti nad 750 tisoč evrov, človeka upravičeno skrbi, kako bi to izvajali. Ta stranka očitno ni sposobna finančno vzdržno poslovati. Radi pa modrujejo o kreditih vlade, ki se je morala zaradi razmer koronavirusa zadolžiti za za 0% obrestno mero za ljudi in gospodarstvo.

Velikokrat lahko poslušamo očitke s strani KUL-a češ, kako naj bi vlada Janeza Janše brezglavo zapravljala in se zadolževala. Glede na to, da je cel svet lani zajel val epidemije novega koronavirusa, virusa, ki je bil tedaj izrazito neznan, cepiv pa še ni bilo, je bilo logično potrebno zapiranje javnega življenja, kar je prineslo svojevrstne posledice. Z namenom sprejemanja ukrepov v dobrobit ljudi in gospodarstva, da so bile posledice zapiranja čim bolj mile, je bilo seveda potrebno zadolževanje. A vendarle je tukaj treba poudariti, da smo se zadolžili po negativni obrestni meri.

Finance niso močna točka Socialnih demokratov
Medtem ko KUL-ovci z SD-jevci vred modrujejo, medtem pa imajo sami štiri hipoteke na vili v vrednosti nad 750 tisoč evrov (vzete v letih 2018, 2019 in 2020, kot je razvidno iz priložene dokumentacije), vlada uspešno dela, kar med drugim dokazujejo ugodni gospodarski kazalci. Na Statističnem uradu RS so objavili podatek, da je bil bruto dolg države, ki je konsolidiran, ob izteku drugega četrtletja v letošnjem letu ocenjen na 80 odstotkov BDP. Dolg je pri nas nižji, kot znaša v povprečju znotraj evroobmočja, nižal pa naj bi se tudi v prihodnje. Da je ta v obdobju pandemije narasel, se ni bilo mogoče izogniti. Dejstvo, da so tako slovenska kot tudi druge vlade v Evropi in drugod po svetu namenjala več finančnih sredstev za ukrepe, s katerimi so skušale obvladati epidemijo.

Primanjkljaj in slovenski dolg se navezujeta na epidemiološke ukrepe. Vlada je letos v proračunu namenjala večja finančna sredstva za obvladovanje posledic zdravstvene krize, a je v času zaostrenih razmer zadolženost v razmerju do BPD narastla za manj kot znaša povprečje držav znotraj tako evroobmočja kot tudi EU. To, da smo izdali obveznico z negativno obrestno mero, pomeni, da bomo vrnili manj, kot smo si izposodili. “To pomeni 17 milijonov evrov manj,” so poudarili na ministrstvu za finance.

Spomnimo. Ministrstvo za finance načrtuje, da se bo do konca leta 2023 dolg sektorja države v razmerju do BDP znižal na 76 odstotkov. Ta relativno ugoden javnofinančni položaj države ima vpliv tudi na naš položaj na finančnih trgih zaradi pravočasnih ukrepov, ki jih je vlada sprejemala v okviru dosedanjih protikoronskih ukrepov. Praktično pri vseh rangiranih agencijah so naše rangirane ocene solidne in kadar gre za ceno zadolževanja za ceno doseganja likvidnosti v finančnem svetu, so te ocene seveda ključne.

Finančne težave stranke SD niso nekaj novega 
Spomnimo. V preteklosti se je veliko pisalo o finančnih težavah stranke SD. Siol je lani razkril finančne podatke parlamentarnih strank v letu 2019, kjer strani SD ni ušlo neslavno prvo mesto v kategoriji zadolženosti. Podatki pa so ravno tako razkrili, da so v SD leta 2019 ustvarili največ plus, saj so ustvarili 256.721 evrov prihodkov.

Kot smo v preteklosti že poročali, je njihova taktika zmanjševanje dolga vsaj moralno, če ne tudi pravno vprašljiva. V letu 2018 so se denimo pohvalili, da so plačali račune preteklih kampanj do leta 2014 za 63.784 evrov. Podobno so ravnali v tem poročilu, ko so del svojih dolgov prikazali med kratkoročnimi pasivnimi časovnimi razmejitvami v višini 33.837 evrov. Po poročanju Siola nasledniki politike bivšega režima izkoriščajo zakon, ki podjetjem že nekaj let strogo prepoveduje kakršna koli darila za financiranje kampanj in določa kazni za stranke in podjetja, ki bi to prepoved prekršila. Če pa stranka že desetletje ni plačala storitve ali blaga, je to prisilno darilo podjetja za financiranje volilne kampanje.

Foto: STA

Dejstvo je, da imamo danes rekordno nizko brezposelnost, rekordne prihranke na bankah in visoko gospodarsko rast, zato se človek resnično vpraša, kaj je v naši državi tako hudo narobe, kot nas poskušajo v KUL-u prepričati. Seveda se ve, da je zanje glavni srž problema v tem, ker niso na oblasti, zato je vsak razlog, ki ga je mogoče problematizirati dovolj dober, da se pljuva vlado, ki dejansko dela. Še posebej na projektih, ki so leta in leta stali v predalih, ali pa se je vse skupaj končalo z dragimi raziskavami, katerih izsledki so bili sami sebi namen. Glede na to, da v SD “mojstri” poslovanja lastne stranke, se človek lahko le vpraša, kako bi to potekalo na ravni države. Če pa v zakup vzamemo še ostale stranke, denimo Levico, nas lahko upravičeno zaskrbi, kako bi vodili državne finance.

Sara Kovač