Kandidatka za novo ustavno sodnica odkrita zagovornica zakona, da se ljudem v homoseksualnih skupnostih dodelijo otroci v posvojitev!

Katja Šugman Stubbs (Foto: STA)

Pred referendumom o družinskem zakoniku je kandidatka za ustavno sodnico Katja Šugman Stubbs leta 2015 podprla predlog kontroverznega zakona, da se ljudem, ki živijo v zvezah odraslih homoseksualcev in lezbijk, dodelijo otroci v posvojitev. V ta namen je po navedbah Gibanja za otroke in družine posnela propagandni videospot, v katerem kot domnevna pravna strokovnjakinja razlaga svoje ideološka prepričanja, ki nasprotujejo temeljnim pravicam otrok.

V primeru, če bo Stubbsova postala ustavna sodnica, obstaja  resen dvom v nepristransko delovanje. Ravno zato je treba narediti vse, da se onemogoči njena izvolitev, ki bi lahko pomenila, da bo homoseksualni lobi prek nje na Ustavnem sodišču RS razveljavil rezultate družinskih referendumov.

“Pravno gledano, če ne izenačimo statusa otrok rojenih v lezbičnih in gejevskih skupnostih s tistimi, ki so rojeni v heteroseksualnih skupnostih, potem lahko prihaja do številnih problemov pri otrocih, ki živijo v lezbičnih in gejevskih skupnostih. Roditeljska pravica ni samo pravica, da straši vzgajajo svoje otroke, jih podpirajo in skrbijo zanje in njihovo psihološko dobrobit, saj so tudi številne dolžnosti, med katerimi je preživljanje v primeru, da se takšna skupnost razpade, pravica do dedovanja, pravica do vpogleda v zdravstveno kartoteko in tako naprej. Otroci, ki že živijo ali bodo živeli v gejevskih in lezbičnih skupnostih, določenih pravic od teh nimajo,” je v videoposnetku izpostavila Stubbsova.

Ob tem pa je poudarila, da če imamo lezbično skupnost, v kateri je ena od partneric biološka mama, druga pa ne, kljub temu da skupaj skrbita zanj, se lahko zgodi, da biološka mama umre, druga mama pa nima nobene pravne pravice do tega otroka. “V primeru, da se takšna skupnost razbije, biološka mama ne more izterjati preživnine za otroka, prav tako pa otrok ne more dedovat po nebiološki mami. S tem vidimo, da prihaja do diskriminacije, do razlike v pravnem statusu med dvema otrokoma, torej med tistim, ki je rojen v klasični skupnosti, in tistim, ki je rojen v gejevski in lezbični skupnosti.”

Stubbsova: Ni razloga, da bi imela spolna orientacija vpliv
Kot psihologinja je v posnetku izpostavila, da lahko samo pove, da je idealno stanje, da ima otrok dva ljubeča roditelja, ki skrbita zanj v vseh ozirih dovolj dobro. “Ni nikakršnega razloga, da bi osebna okoliščina, kot je spolna orientacija, vplivala na to, kako je nekdo ljubeč, zanesljiv, varen ali zdrav roditelj. Spraševala sem se, kaj je glaven strah pri nasprotnikih izenačitve istospolnih in heteroseksualnih skupnosti. Verjetno je to ta strah, da bodo ti otroci na nek način patološki. Ampak po mojih terapevtskih izkušnjah ni razlike v patologiji, tako na eni kot na drugi strani so lahko ljudje patološki ali ne, zdravi ali ne. S tega stališča so lahko dobri ali slabi roditelji. Drug strah, ki je verjetno za tem uporom, je, da bodo gejevske in lezbične skupnosti producirale gejevske in lezbične otroke.”

Po besedah Stubbsove velika večina gejev in lezbijk prihaja iz heteroseksualnih skupnosti, kar pomeni, da samo dejstvo, da je nekdo gej ali lezbijka, nima nobene zveze s tem, kako bo vzgajal svoje otroke ali kakšni bodo ti otroci. “To, da je nekdo gej ali lezbijka, ni zame nikakršen problem, prav tako pa tudi ne za Svetovno zdravstveno organizacijo. Če nas res skrbi za dobrobit ljudi, potem je treba tudi pravno urediti te stvari, in to zato, da otroci, ki so rojeni v nekoliko drugačnih skupnostih, kot je tista, ki jo poimenujemo tradicionalna, da preprosto imajo enake pravice kot tisti otroci, ki so rojeni v klasičnih skupnostih.”

Katja Šugman Stubbs (Foto: STA)

Stubbsova, ki velja za favoritko globoke države, saj je ta bila dolga leta Bavconova desna roka in osebna prijateljica Mira Cerarja, velja za očitno  zagovornica družinskega zakonika, med drugim pa se ta uvršča med eno redkih pravnic, ki je javno zagovarjala protiustavno sodbo v zadevi Patria. Res zanimivo, kakšno izbranko za ustavno sodnico si je izbral aktualni predsednik republike glede na to, da jo je še nekdanji sodnik ustavnega sodišča in sodnik Evropskega sodišča za človekove pravice v Strasbourgu Boštjan M. Zupančič označil kot agresivno oportunistko.

H. M.