fbpx

Ekologija je primer državne korupcije: Kje so bile nevladne organizacije v času umazanih projektov?

Slika protesta okoljskih nevladnih organizacij, ki pa niso protestirali gradnji kanalizacije nad pitno vodo Ljubljančanov (Foto: STA)

V zadnjem mesecu so prišle na plano vse nevladne organizacije, ki se ukvarjajo z zagotavljanjem čiste narave. Slednji so pred meseci na veliko protestirali pred parlamentom, saj jim je država ukinila sredstva s katerimi so se financirali in ga namenila tistim, ki so nujno potrebovali pomoč v času epidemije koronavirusa. Opozicija in nevladniki so ugotovili, da jim bo referendum “o čisti pitni vodi” prinesel medijsko pozornost in so s tem namenom aktivirali vse svoje sledilce. Slednji so v kampanji na množičnih stojnicah izjemno aktivni, med drugim pa na stojnicah tudi nekateri zavajajo za kaj se dejansko glasuje. Zanimivo je tudi to, da nevladniki niso bili proti umazanim projektom, kot denimo kanal C0, lakirnica v Hočah in ostali. Ali pa so bili glasni le toliko časa, dokler jim niso ponudili državnega denarja, da so se umaknili. 

Številni poznavalci opozarjajo, da večina ljudi sploh ne razume o čem se sploh na referendumu sploh odloča, nekateri slepo verjamejo kampanji, ker so prepričani, da bo pitna voda z novelo zakona ogrožena. Dejstvo je, da je opozicija referendum izkoristila za glasovanje proti trenutni vladi in premierju Janezu Janši. V zakonu kot takšnem negativnih plati z vidika varovanja voda ni, se pa na drugi strani pojavljajo izkrivljene interpretacije, zavajanja in laži s strani nevladnih organizacij.

Po do sedaj veljavni zakonodaji lahko vlada na podlagi 6. in 7. odstavka 14. člena zakona o vodah pod določenimi pogoji skrči priobalni pas. Za skrčenje priobalnega pasu po tem členu pridobitev soglasja Direkcije RS za vode ni potrebno, kar pomeni, da je vlada doslej priobalni pas lahko krčila brez strokovnega pristanka. Z novo zakonodajo bi za vse nove morebitne gradnje morali pridobiti dovoljenje Direkcije RS za vode, slednje pa bodo lahko le enostavni objekti in bodo namenjeni kot javno dobro.

Nevladniki in opozicija so omenjeni referendum izkoristili v politične namene. Namreč prepričani so, da bo ob morebitnem padcu zakona padla tudi vlada in bi jim tako lahko uspelo priti na oblast. O slednjem priča tudi dejstvo, da dejansko opoziciji in nevladnim organizacijam ni bilo v veliko primerih sploh mar za okolje, temveč jih je veliko v kampanjah proti vladi sodelovalo zaradi izgube sredstev in denarja.

Petkovih protestov so se udeleževali predvsem predstavniki nevladnih organizacij, ki jih skrbi izguba davkoplačevalskih sredstev. (Foto: Nova24TV)

Gradnji kanala C0 naravovarstveniki niso nasprotovali
Spomnimo, v Ljubljani se gradi kanalizacijsko omrežje, ki bi celotno kanalizacijo gospodinjstev občine Vodice, Medvode in Ljubljana odvažal v čistilno napravo v Zalogu. Župan mestne občine Ljubljana Zoran Janković oziroma občina Ljubljana je kot nosilec projekta del trase napeljal nad traso vodonosnika Kleče, ki zagotavlja večino pitno vode prebivalcem Ljubljane. Kljub pozivom svetnikov stranke SDS in zaskrbljenih prebivalcev o nevarnosti projekta, so traso vseeno napeljali. Naravovarstvenikov takrat ni bilo prisotnih, da bi se zoperstavili županu Jankoviću. Slednji so tako prosto dovolili, da bo trasa kanalizacije tekla nad čisto pitno vodo z nevarnostjo ekološke katastrofe v primeru potresa. Edini, ki so se uprli temu ekološko spornemu projektu so bili mestni svetniki SDS.

Kmetje so svojo zemljo branili tudi s pomočjo varnostnih služb. Žal to ni motilo novodobnih revolucionarjev na kolesih, kljub temu, da je projekt ljubljanskega župana Zorana Jankovića ogroža pitno vodo za 300 tisoč slovenskih državljanov. Okoljevarstvenik Zlatko se ob tem ni oglašal.(Foto: Arhiv Nova24TV)

Tudi opozicija ni nasprotovala umazanim projektom, tudi stranka LMŠ ne. Do slednje je kritičen župan Ilirske Bistrice Emil Rojc, ki je njihove predstavnike videl na Titovem trgu. “LMŠ na placu (Titov trg) v Ilirski Bistrici prepeva podporo čisti vodi v vodovodnem omrežju. Občina Ilirska Bistrica je pripravila projekte za posodobitev vodovoda v vrednosti nekaj manj kot 20 milijonov evrov. Projekta ni podprla niti vlada LMŠ, niti svetniki LMŠ,” je bil kritičen.

Nevladniki so razkrili, da bodo glasovali proti, ker ne zaupajo trenutni vladi
Sinoči so se v oddaji soočili predstavniki nevladnih organizacij in pobudniki zakona, med drugim tudi minister za okolje Andrej Vizjak. Slednji je v oddaji izpostavil številne projekte iz preteklosti, kjer se je gradilo tovarne, hiše in vile v bližine obrežja rek. Pri tem je želel hkrati izpostaviti, kaj vse se je dogajalo pod staro zakonodajo in kaj več ne bo mogoče z novo zakonodajo. Po drugi strani pa gre predvsem kritika tudi v smeri politike in nevladnikov, ki so takšne projekte tiho podpirali. Denimo prejšnje vlade so med leti 2009 in 2019, medtem ko je bilo za prenovo domov za starejše namenjenih le 31,8 milijona evrov in za gradnjo študentskih domov zgolj 35,6 milijona evrov, za 20 najbolj financiranih  “nevladnih organizacij” namenile kar 70 milijonov evrov.

Minister za okolje in prostor Andrej Vizjak je predstavil primere umazanih gradenj ob vodi v preteklosti (Foto: Zajem zaslona RTV)

Zanimivo je, da splošno bolj kot ne vsi nevladniki vedo kaj vse je v preteklosti dogajalo, a jih prepričanje v nasprotovanje vladi vodi k bojkotu zakona, kljub temu, da slednji zaostruje pogoje za gradnjo na priobalnih zemljiščih in vodo še bolj ščiti. Uroš Macerl iz Ekokroga meni, da je zakon nastal z zavajanjem o investiranju sredstev za protipoplavno zaščito. “V resnici pa omogoča pozidavo priobalnega pasu in dovoljuje kapitalu poseganje po tistem malem priobalnem pasu, ki ga je še ostalo in ti členi so bili podtaknjeni kasneje, po javni obravnavi,” je dejal. Kot kaže pa kapital poveljuje tudi nevladnikom, ki svojega nasprotovanja niso izrazili, ko je umazane projekte gradila “njihova politična opcija”.

Sara Rančigaj