Afero maske, ki so jo zakuhali s Tarčo, bo vodil Darko Muženič, ki ga je na mesto direktorja NPU postavila Šarčeva vlada!

Foto: STA

V preteklosti smo že poročali, kako je direktor Nacionalnega preiskovalnega urada (NPU) Darko Muženič v času Šarčeve vlade pokrival vsako svinjarijo nekdanjega svetovalca za nacionalno varnost Damirja Črnčeca. Tako niti ne čudi, da se je ta po predvajanju četrtkove Tarče in sprožitve afere z maskami prednostno angažiral v preiskovanje morebitnih nepravilnosti pri nabavi zaščitne opreme. Znano je namreč, da se Šarcu in Črnčecu toži po oblasti, saj sta si obetala vnovične volitve.

NPU je v petek uvedel predkazenski postopek. Preiskavo vodijo prednostno. Že isti dan so opravili več razgovorov in zasegli poslovno dokumentacijo. Tako so med drugim zaslišali uslužbenca blagovnih rezerv Ivana Galeta, ki so ga levičarji čez noč oklicali za heroja in žvižgača. Darko Muženič je za POP TV in Televizijo Slovenija povedal, da je Gale po njegovem mnenju izjemno pogumen, da se je izpostavil in opozoril na domnevne nepravilnosti in ob tem dodal, da “v takšnih primerih policija ne pusti, da bi bil tak človek prepuščen sam sebi, za njegovo varnost je ustrezno poskrbljeno,” poroča STA.

Stališče Muženiča se seveda ujema s tistim od Damirja Črnčeca. Črnčec je namreč preko Twitterja ob ogledu četrtkove Tarče zapisal: “Gledam Tarčo in ugotavljam, da obstaja veliko sumov storitve kaznivih dejanj s strani najbolj odgovornih, zahteval jih je “vrh”. Vsi vemo, kdo je vrh. Spoštovanje in poklon za državljanski pogum zaposlenim na Zavodu za blagovne rezerve. Potrebujemo temeljito preiskavo.” Poleg tega se je odzval na zapis Marjana Šarca, ki je preko Facebooka udrihal čez koalicijske partnerje in jih povezal s posli za dobavo zaščitne opreme. Črnčec je ob delitvi Šarčevega zapisa pripisal še: Nekoč trgovina z orožjem, danes trgovina z maskami. Ivan Gale je dovolj neposredno pokazal tudi na vladni “vrh”. “

Foto: STA

Črnčec naj bi prek Muženiča poskrbel za to, da po poslani anonimki ni nobenega odziva
Spomnimo. Ne dolgo tega smo na našem portalu pisali, da je nekdanji državni sekretar za nacionalno varnost Črnčec hodil na tajna srečanja k Tomažu Lovšetu in vse to zamolčal KPK-ju. Med drugim se je sestal tudi s Tanjo Frantar, eno izmed ključnih igralk pri dobavi medicinske opreme. Frantarjeva po poročanju Slovenskih novic velja za usodno žensko slovenskega zdravstva in se v zdravstvu pojavlja že desetletja v odmevnih zgodbah. 3. aprila 2014 so jo na domu obiskali celo kriminalisti NPU, in sicer v povezavi s preiskavo, v katero je bil vpleten takratni v.d. direktorja UKC Ljubljana Simon Vrhunec. Frantarjeva je sicer poslovno pot začela v podjetju znanega lobista Boža Dimnika. Nato se je poročila z Igorjem Zabretom, ki pa je vodja dobavitelja medicinske opreme Medicoengineering, ki ga je NPU prav tako preiskovala leta 2014.

S to hobotnico z medicinsko opremo naj bi bil povezan tudi Črnčec, ki naj bi si dovolil celo pritiskati na takratnega ministra Aleša Šabedra. To ne bi bilo preveč presenetljivo, saj je, kot priznava vse več ljudi iz Šarčevega kroga, upravljal celo s samim takratnim predsednikom vlade Šarcem. Šabeder naj bi hotel zamenjati uradnika, zapletenega v sporne posle, kar naj bi mu Črnčec preprečil, je pisal Pozareport.si, ki je tudi razkril zgodbo o sumu neverjetne prepletenosti kabineta Marjana Šarca in (domnevno) korupcijo na Ministrstvu za zdravje, kjer naj bi izginjal proračunski denar, namenjen javnemu zdravstvu. Črnčec naj bi po podatkih Požarja iz ozadja varoval izbrane visoke uradnike Ministrstva za zdravje, neposredno vpletene v posamezne sporne (koruptivne) javne razpise in sprege, v tem konkretnem primeru v razpis za nadomestno novogradnjo v Splošni bolnišnici Celje, in sicer v višini kar 25 milijonov evrov. Zgodba naj bi se začela zapletati že julija 2019, ko je Ministrstvo za zdravje prejelo anonimno pismo, v katerem so bile podrobno opisane domnevne nepravilnosti omenjenega razpisa, glavno vlogo pa naj bi igral visoki uradnik Ministrstva za zdravje Zoran Poglajen.

Tokrat naj bi ministrstvo ukrepalo še pod vodstvom ministra Šabedra in anonimno pisanje po pregledu opisane zadeve uradno, kot neke vrste ovadbo, poslalo na NPU. Vendar pa je sporno, da Šabedrovo ministrstvo, potem ko je posredovalo, od NPU še ni prejelo nobenega odziva niti odgovora, kar daje slutiti, da ima Črnčec tudi na NPU svoje lovke. Natančneje, Črnčec naj bi prek direktorja NPU Muženiča poskrbel za to, da po poslani anonimki ni nobenega odziva.

Foto: STA

Za preiskovanjem tokratne afere z maskami stoji človek, ki je v času Pahorjeve vlade, med leti 2009 in 2011, zatajil na položaju direktorja Urada za preprečevanje pranje denarja, ko je iranski režim opral za milijardo dolarjev denarja preko državne NLB, ki jo je takrat upravljala politika. Glede na to, da na mestu direktorja NPU pregona ni nadaljeval, se poraja slutnja, da je Muženič deloval kot podaljšana roka politike. Kriminalistom NPU, ki so pod Muženičem predlagali opustitev preiskave, tako ni uspelo opraviti niti informativnega razgovora z Irancem Irajem Farrokzadehom, čeprav je bilo znano, kdaj se je mudil v Ljubljani, in je to denimo uspelo ekonomistu Radu Pezdirju kot članu preiskovalne skupine o zlorabi v bankah. Nič čudnega ni, da je številne zaskrbelo, ko je junija 2019 tedanja generalna direktorica policije Tatjana Bobnar za direktorja NPU imenovala Muženiča.

Ne glede na to, da se Muženič lahko za imenovanje na mesto direktorja NPU zahvali Črnčecu in Šarcu, se od njega pričakuje, da deluje strokovno. NPU je namreč le specializirana kriminalistična preiskovalna enota na državni ravni za odkrivanje in preiskovanje zahtevnih kaznivih dejanj s področij gospodarske in finančne kriminalitete ter korupcije, ne pa enota v službi kakršnekoli politične opcije.

Hana Murn