Kako se je počutila Bratuškova, ko ji je Fritz pridigal o prodajah državnega premoženja in kako Janković, ko mu je robantil o grabežljivosti in zlorabah pravosodja?

Foto: STA

“Kako se počuti Alenka Bratušek, ko pesnik Fritz pridiga o zgrešenih prodajah državnega premoženja, ona pa odgovorna za večino le-teh. Kako se počuti Janković zraven nje, ki posluša o zlorabi pravosodja in grabežljivosti?,” je eden izmed komentarjev, ki je nastal ob govoru pesnika Ervin Fritz na slovesnosti v Dražgošah. Glede Fritza, ki je poudaril pomen narodnoosvobodilnega boja in dobrobit socializma, je nekdanji kulturni minister Vasko Simoniti dejal, da je za časom in da želi obnavljati nekaj slabega, kar je terjalo ogromno napora in žrtev.

Ervin Fritz je namreč kot je govornikom v Dražgošah vsako leto v navadi okrcal kapitalizem, ki ga je označil kot grdega in izkoriščevalskega. “Zasebna tržna ekonomija, gospodarstvo, ki diktira državnim oblastem sumljive zakone, oblasti, ki gojijo sistemsko korupcijo, ki so razprodale nacionalno bogastvo, nekdaj skupno last, in ki hlapčujejo tujim interesom in interesom bogatih, oblasti, ki drsijo v fašizacijo, ne morejo več zagotavljati ljudske blaginje”. 

Medtem, ko so se govorniki in visoki gostje v Držagoše pripeljali z najnovejšimi nemškimi-kapitalističnimi mercedesi, je Fritz govoril o privatizaciji, solidarnosti, delavcih, razprodajah premoženja, revežih, proti kapitalizmu, nemških okupatorjih. Očitno ta ne ve ali pa noče razmeti, da je krivda za razprodajo državnega premoženja v zadnjem desetletju na strani visokih levih političnih gostov v Dražgošah. Med prisotnimi je bilo mogoče videti tako imenovano borko za enakost in pravice delavskega razreda, ki se je prikazala v krznenem plašču in triglavko na glavi.

S pesnitvijo je Fritz napovedal prizadevanja za delavsko samoupravo in pozval udeležence: “Vsi, vsi, ki živite v kloaki, le vkup z nami. Z nami, obubožana vas, z nami, študentje, profesorji, pesniki, strokovnjaki, prihaja naš čas. Iz naše nesreče vsakdanje prežijo na svet naše sanje. Spremenile se bodo v dejanje. Združimo svoje sile solidarno. Solidarno bomo stali in obstali. Maltretirati nas bo postalo nevarno. Vladajoči, glejte, kako boste z nami ravnali.” 

Simoniti: Fritz si želi historični anahronizem
“Gospodu je demokracija tuja. V bistvu je za časom. Pravzaprav želi obnavljati nekaj, kar se je pokazalo kot izjemno slabo in je zahtevalo ogromno nekega napora, truda, hkrati pa žrtev, desetkrat, stokrat ali tisočkrat več, kot je tisto kar so obljubljali,” je zatrdil Simoniti, ki smo ga povprašali za komentar Fritzovega govora v Dražgošah in dodal, da tisto kar želi on, je historični anahronizem. “Človek bi rekel ne spada več v ta čas. Pravzaprav naj si pogleda, od kje so največje umetniki, znanstveniki in koliko Nobelovih nagrad je prišlo v roke znanosti iz Vzhoda ali Zahoda.”

Foto: STA

Nič čudnega ni, da so se v posmeh vsebini govora Fritza pojavili komentarji kot so: “Te Dražgoše so čedalje bolj obskurne tako z govorniki, kot “eminentnimi” obiskovalci. Letos je nek Fritz okrcal kapitalizem..”; Greš v Dražgoše, kjer si nadeneš rdečo zvedo in bentiš čez kapitalizem ter imperializem. Po prireditvi pa se usedeš v 100 tisoč evrov vrednega Jaguarja in odpelješ domov.”; “V Dražgošah polno nemškega voznega parka, govoril pa jim je z odra neki Fritz. Ne vem, a ste prepričani, da niso Nemci spet napadli Dražgoše?”; “Fritz v Dražgošah: “… dokler ni prišla stranka Levica, delovni ljudje niso imeli svojega predstavnika v parlamentu…In čas malega človeka šele prihaja….” Že zaradi teh besed mi je žal, da danes nisem mogla v Dražgoše. SF/SNhttps://twitter.com/Ale90345415/status/1216385399876177921

Dejan Židan, Borut Pahor, Alenka Bratušek, Karl Erjavec, Zoran Jankovič in Karel Lipič. (Foto: bralec Nova24tv)

Dejan Židan, Borut Pahor, Alenka Bratušek, Karl Erjavec, Zoran Jankovič in Ladislav Lipič. (Foto: Marjanca Scheicher)

Partijci dražgoško bitko prenapihnili v vseh dimenzijah, mediji ne poročajo realno
Mednarodno uveljavljena zgodovinarka Tamara Griesser Pečar, ki dražgoški komunistični mit postavlja na laž, izpostavlja, da je partizanska stran zelo pogosto tvegala popolnoma nesmiselne žrtve, celo naravnost izzivala jih je. “Posebno tragičen primer tovrstne partizanske taktike so Dražgoše. Kljub obsežni literaturi … doslej še nikomur ni uspelo, da bi našel en sam sprejemljiv razlog za ravnanje partizanov, ki so poznali krutost okupacijskih oblasti – razen da so prebivalstvu naganjali strah v kosti in ga tako privabljali v svoje vrste.”

Zgodovinarka Tamara Griesser Pečar.

Besede Fritza, kako naj bi šlo za velike čase, ki se jih moramo spominjati, so naravnost v posmeh nedolžnim žrtvam, pa meni tudi priznani zgodovinar dr. Stane Granda izjavil, da je Dražgoška bitka ideološko-politični konstrukt. “Dražgoše niso bile nobena slavna bitka, ampak so lokalni politiki zaradi svojih potreb naredili veliko zadevo, jo prenapihnili v vseh dimenzijah in so iz tega napravili pravi kult. Očitno še vedno tisti, ki odločajo o notranjepolitičnih razmerah, potrebujejo take dogodke za notranjepolitične obračune in manifestacijo lastne moči in sile. Režimski mediji ne prikazujejo dogodkov, kot so se dejansko zgodili.”

Zgodovinar Stane Granda (Foto: Prinstscreen)

Kako naj bi bili to veliki časi, govori podatek, da je zaradi partizanskega igračkanja umrlo kar 41 nedolžnih prebivalcev, 80 pa so jih internirali v Ljubljano. Umrlo je tudi osem partizanov in 27 Nemcev. Očitno pa je gospodom, ki se vsakoletno udeležujejo rdečkastega romanja, prav malo mar za to. Pomembno je le, da se vsakoletno izvaja propaganda z maškarado, pri tem pa ne sme manjkati kritika grdega kapitalizma, ki pa je udeležencem grd le na papirju, saj v praksi živijo na visoki nogi. Adijo pamet.

Hana Murn