fbpx

[Javnomnenjska anketa] SDS zanesljivo v vodstvu! Analitik Jeretič: Projekt Povežimo Slovenijo bi lahko determiniral volilne rezultate leta 2022!

Foto: Vlada RS

“Ključno vprašanje, ki bo določilo smer prihodnje vlade, pa je perspektiva nove stranke z novim imenom, ki bo nastala s spojitvijo SMC in GAS, ter možnost njenega sodelovanja v projektu Povežimo Slovenijo, ki se že sedaj kaže kot projekt, ki zna determinirati rezultate prihodnje leto,” je rezultate javnomnenjske ankete Parsifal komentiral politični strateg Sebastjan Jeretič. Po anketi sicer prepričljivo vodi SDS, sledijo pa ji Socialni demokrati Tanje Fajon.

Na prvo vprašanje Parsifalove ankete “Če bi bile volitve v državni zbor to nedeljo, kako verjetno bi se volitev udeležili?” smo prejeli odgovor, da bi se naslednjih parlamentarnih volitev zagotovo udeležilo 56,4 % anketirancev (ocena 5). Nikakor se jih ne bo udeležilo 12,9 % anketirancev (ocena 1).

Vir: Parsifal

Pri pregledu skozi čas, ki zaobjema tri različne datume, torej 3. september 2021, 17. oktober 2021 in 19. november 2021 pa je bilo ugotovljeno, da je največ (kar 17,9 odstotka) oseb na prvi datum zatrdilo, da se volitev ne bi udeležili. Na drugi navedeni datum je ta odstotek padel na 11,8 odstotka, na tretji pa ponovno malce zrasel na 12,9 odstotka.

Vir: Parsifal

Po drugi strani pa je bilo prav na prvi datum najmanj takšnih, ki bi se z gotovostjo udeležili volitev (53 odstotka), medtem ko je bilo na drugi datum takšnih kar 57,9 odstotka. Na tretji izbrani datum pa je odstotek znova padel na 56,4 odstotka. Zanimiv je tudi tretji graf, ki razkriva razlike med spoloma. Ženske so manj naklonjene udeležbi na volitvah (14,4 odstotka), medtem ko je takšnih moških zgolj 11,4 odstotka. Prav tako bi se jih zagotovo udeležilo 59,2 odstotka moških, žensk pa samo 53,9 odstotka.

Vir: Parsifal

Obenem so najbolj nenaklonjeni udeležbi na volitvah v starostni skupini 35–54 let, in sicer kar 13,6 odstotka, na drugem mestu so pripadniki najmlajše skupine volivcev (od 18–34 let), kjer je skrajno nenaklonjenih 12,7 odstotka, najbolje pa kaže starostni skupini nad 55 let – 11,7 odstotka. V Slednji je prav tako največ takšnih, ki bi se z gotovostjo udeležili volitev – kar 65 odstotka. Sledi srednja starostna skupina, kjer je takšnih 52,5 odstotka in najmlajša s 45,8 odstotka. Zanimivo je tudi, da je največ nenaklonjenih udeležbi na volitvah v skupini z največ osnovno šolo – kar 20,3 odstotka vprašanih, kjer je prav tako najmanj takšnih, ki bi se volitev z gotovostjo udeležili – 52,2 odstotka. V nadaljevanju pa nas je zanimalo, katero politično stranko bi volili.

Vir: Parsifal

Če bi bile volitve v državni zbor to nedeljo, bi največ volivcev svojo podporo namenilo stranki SDS (19,3 odstotka), sledi SD (13,3 odstotka), LMŠ (6,5 odstotka), NSi (5,4 odstotka), Levica (5,2 odstotka), gibanje Povežimo Slovenijo (4,6 odstotka) in SAB (4,0 odstotka). Kar 32,3 odstotka volivcev pa je neopredeljenih. Med samo opredeljenimi bi SDS dobila 28,6 %, SD 19,7 % in LMŠ 9,6 %.

Vir: Parsifal

Med tistimi, ki se bodo zagotovo udeležili volitev (ocena 5), bi jih največ 26,8 odstotka podprlo SDS, sledi SD (16,5 odstotka), Levica (6,6 odstotka), NSi (6,1 odstotka), LMŠ (5,6 odstotka), gibanje Povežimo Slovenijo (4,7 odstotka) in SAB (4,3 odstotka).

Vir: Parsifal

Med tistimi, ki se bodo zagotovo udeležili volitev (ocena 5) in so opredeljeni, bi jih največ 33,3 odstotka podprlo SDS, sledi SD (20,4 odstotka) in Levica (8,2 odstotka).

Vir: Parsifal

Podpora SDS je v primerjavi s prejšnjim merjenjem padla (s 31,3 odstotka na 28,6 odstotka) in je še vedno pred SD in LMŠ. Podpora je narastla stranki SD, LMŠ, NSi, Povežimo Slovenijo in SAB. Padla je stranki Levica, SNS in DeSUS.

Vir: Parsifal

Iz spodnjega grafa lahko vidimo, da SDS tako rekoč celotno merilno obdobje ohranja najvišjo podporo med strankami, LMŠ-ju skozi čas podpora konstantno upada, medtem ko SD uživa najvišjo podporo vse od pričetka merilnega obdobja.

Vir: Parsifal

Spodnji graf pa prikazuje podporo posameznim strankam na tri različne datume. Vladajoča SDS je uživala najnižjo podporo 3. septembra 2021 (15,4 odstotka), najvišjo 17. oktobra 2021, in sicer 20,7- odstotno, in 19,3-odstotno na tretji izbrani datum, to je 19. novembra 2021. SD pa je imela na prvi datum 10,8-odstotno podporo, na drugega 10,7-odstotno podporo in na tretjega najvišjo, kar 13,3- odstotno podporo. LMŠ pa uživa relativno nizko stopnjo zaupanja.

Vir: Parsifal

Na prvi datum je imela 7,7-odstotno podporo, na drugega 6,3-odstotno in na tretjega 6,5-odstotno. NSi pa od prvega do tretjega datuma konstantno raste (od 2,7 odstotka do 5,4 odstotka), medtem ko Levici upada (vse od 8,5 odstotka do 5,2 odstotka). Gibanje Povežimo Slovenijo pa na prvi in zadnji datum po vmesnem padcu uživa enako – 4,6 odstotno podporo.

Vir: Parsifal

Zgornja tabela kaže na to, da je vladajoča SDS bolj priljubljena med moškimi (23 odstotka) kot med ženskami (15,9 odstotka), medtem ko je ravno obratno pri SD-ju: moški (11,9 odstotka) in ženske (14,6 odstotka). Tudi pri NSi-ju prednjačijo ženske (6,5 odstotka) pred moškimi (4,1 odstotka). Večjo podporo moške populacije opažamo še pri SNS-u in Levici. Ženske pa nudijo višjo podporo še stranki DeSUS, SMC in GAS, SAB in LMŠ. Zanimiv je tudi podatek, da vladajočo SDS podpirajo zlasti osebe v starostni skupini nad 55 let, in sicer 25,7 odstotka.

Vir: Parsifal

Prvi favorit za relativno zmago je SDS, SD pa utegne pred volitvami nekoliko izgubiti na podpori
Raziskave javnega mnenja v obdobju, ko je do volitev še več mesecev, kažejo predvsem razpoloženje med tistimi volivci, ki so močneje opredeljeni. V času tik pred volitvami, ko se bo izvajala dejanska kampanja, se znajo ti rezultati spremeniti, saj se takrat politiki posveti tudi tisti del javnosti, ki sicer političnega dogajanja ne spremlja. Nedvomno lahko pričakujemo podobno ali rahlo višjo udeležbo kot na prejšnjih volitvah. Prevelikih odstopov od trendov pa ni pričakovati. Prvi favorit za relativno zmago je zagotovo SDS, ki običajno v sklepu kampanje doseže še nekoliko višji rezultat od tistega, ki mu ga napovedujejo raziskave javnega mnenja. Drugo zanimivo vprašanje so razmerja znotraj bloka KUL, ki se je zavezal enotnemu političnemu delovanju.

Sebastjan Jeretič (Foto: Facebook)

Trenutno v tem bloku vodi SD, ki pa se ji je že nekaj volitev pokazalo, da v samem finišu kampanje izgublja odstotke podpore. Zelo zanimivo bo spremljati predvsem razmerje med SD in Levico, ko se bo začela odvijati dejanska kampanja. Poleg tega raziskave kažejo trend padanja LMŠ, ki jo korak za korakom dohiteva SAB. Odprto ostaja vprašanje, ali bo v tem delu političnega prostora nastopil kak nov politični projekt, ki bi znal predvsem pobirati odstotke sedanjih članic bloka KUL. V tem primeru bi se znal blok mogoče dvigniti za nekaj odstotkov, a pomembnejše bodo spremembe v notranjih razmerjih in predvsem možnost, da kakšna od sedanjih strank bloka sploh ne doseže praga. Na drugi strani je podpora NSi stabilna v okviru pričakovanj. Za razmerja v prihodnjem parlamentu bo pomemben uspeh SNS.

Gibanje Povežimo Slovenijo (Foto: sta)

Ključno vprašanje, ki bo določilo smer prihodnje vlade, pa je perspektiva nove stranke z novim imenom, ki bo nastala s spojitvijo SMC in GAS, ter možnost njenega sodelovanja v projektu Povežimo Slovenijo, ki se že sedaj kaže kot projekt, ki zna determinirati rezultate prihodnje leto. Najprej bo pomembno spremljati, kako se bo ob promocijski kampanji po združitvenem kongresu uveljavila nova stranka liberalnega centra, nato pa tudi, koliko bo v javnosti dodatno zrasla podpora projektu Povežimo Slovenijo. Pričakujem, da bo prihodnje leto ključna neposredna terenska in digitalna kampanja, saj bo to edini način za stik s tistim delom volilnega telesa, ki bodisi ne spremlja medijev ali pa jim enostavno ne zaupa več. Poleg finalnih soočenj bo zato bistven neposredni stik, bodisi digitalni ali v živo.

Osnovni demografski podatki o anketi 
V raziskavo je bilo zajetih 713 anketirancev, od tega 51,9 odstotka žensk. Povprečna starost znaša 51,7 let, standardni odklon je 15,7 let. Največ anketirancev je iz najstarejše starostne skupine (42,9 odstotka), nekoliko manj je zastopana srednja starostna skupina (36,8 odstotka) in najmanj je najmlajše starostne skupine (20,3 odstotka). Največ anketirancev je z dokončano srednjo šolo (31,5 odstotka), sledijo tisti z dokončano višjo, visoko izobrazbo ali več (25,9 odstotka), 23,3 odstotka anketirancev ima poklicno šolo in 19,3 odstotka anketirancev ima dokončano osnovno ali nedokončano osnovno šolo. Največ anketirancev prihaja iz vasi ali zaselka (53,2 odstotka), sledi mesto (29,6 odstotka) in manjši kraj (17,3 odstotka). Največ anketirancev prihaja iz osrednjeslovenske regije (25,4 odstotka), sledita podravska (15,9 odstotka) in savinjska (12,6 odstotka) regija.

Domen Mezeg