fbpx

Pravna mreža za demokracijo: platforma za protestniško gibanje, ki deluje v nasprotju z načeli vladavine prava

Ena izmed vidnih članic Pravne mreže za varstvo "demokracije" je tudi feministka Barbara Rajgelj. (Foto: STA)

Približujemo se točki, na kateri se narod vse bolj deli. Na eni strani imamo odgovorne posameznike, ki se z namenom varovanja zdravja drugih odločijo za cepljenje in spoštujejo varovalne ukrepe. Na drugi strani pa so tudi takšni, ki za svoja prepričanja spreminjajo celo zakone iz leta 1993. Ena takšnih mrež je tudi pravna mreža za demokracijo, ki svetuje državljanom o pravni pomoči, zakonih in odlokih, povezanih z epidemijo koronavirusa. S pomočjo povezanih nevladnikov in odvetniške družbe pomaga tudi protestnikom pri razveljavitvi kazni denimo zaradi nespoštovanja ukrepov na shodih in z njim povezanim ravnanjem policije. Toda v resnici ne gre toliko za pomoč kot za še eno protivladno fronto pod pretvezo boja za pravno državo.

V Sloveniji stvari delujejo, kot da živimo v dveh različnih državah. Medtem ko so na eni strani posamezniki, ki se na vso moč trudijo virus zaustaviti, imamo na drugi strani različna društva, ki se trudijo pravno pomagati tistim, ki virus namenoma širijo. “Posameznica je bila na podlagi odloka, ki ni bil objavljen v Uradnem listu RS, oglobljena v višini 400 evrov zaradi kršenja policijske ure. Dosegli smo, da je okrajno sodišče ustavilo postopek o prekršku, vrnjen pa ji je bil tudi znesek globe,” je na Twitterju sporočila Pravna mreža za varstvo demokracije.

Na področju prava in varovanja civilne družbe je nastala pobuda Pravna mreža za varstvo demokracije. To je pobuda za nudenje pravne podpore posameznikom in posameznicam ter organizacijam, ki se zaradi “nenasilnega javnega delovanja” znajdejo v pravnih postopkih. S pravnimi mnenji, stališči in pozivi varujejo demokratično, odprto, svobodno in solidarno družbo. Pravna mreža se med drugim tudi aktivno udeležuje petkovih protestov, kjer pravijo, “da izvajajo monitoring nad protestniki, ki jih objektivno, nevtralno in nepristransko opazujejo pri njihovem delovanju”. S tem pa so tudi pokazali svoje resnične namene.

Pravna mreža, ki nima ničesar skupnega z vladavino prava
Štiri nevladne organizacije in zaskrbljeni posamezniki so se povezali v pobudo Pravna mreža za varstvo demokracije, ki združuje spletno platformo in mrežo visoko usposobljenih pravnikov in odvetniških pisarn. Sklad aktivnih državljanov v Sloveniji je namenjen krepitvi organizacij civilne družbe, spodbujanju aktivnega državljanstva in opolnomočenju ranljivih skupin. Slovenija je ena od 15 držav članic upravičencev do finančne pomoči sklada aktivnih državljanov EU, ki jo prispevajo Islandija, Lihtenštajn in Norveška.

Foto: Pixabay

Kaj razumemo pod terminom “biti aktiven državljan”, pa si vsak lahko tolmači po svoje. Po  podrobnejšem pregledu spletne strani društva smo opazili, da so z njo vzpostavili mrežo nevladnikov iz Metelkove, ki je predvsem namenjena podpori protestnikom. Slednji si lahko na njihovi spletni strani podrobno preberejo pravice, kako ravnati, če jih na javnem prostoru legitimira policist, o pravicah do protesta, izražanja svobodne volje in spoštovanja odlokov, kar je razumljeno kot varovanje človekovih pravic in demokracije v državi. “Mreža za pomoč virusu in ogrožanju zdravja in življenj. Znak pa je pravi. Totalitarni simbol smrti. Nobene veze z demokracijo, le z njenim zatiranjem,” se je na delovanje mreže odzval predsednik vlade Janez Janša.

Zdravniki so v strahu in na robu izčrpanosti pred novim valom epidemije. (Foto: Facebook)

Miha Simoniti iz celjske bolnišnice poudarja, da so zdravstveni delavci izčrpani tako telesno kot duševno, misel na še en val epidemije in vse nadaljnje jih spravlja v grozo. “Zato nasprotovanje cepljenju začenjajo jemati zelo osebno,” je pojasnil. Janša je še ob naraščajočem številu okužb posebej opozoril, da je število cepljenih na dan prenizko, medtem ko število okužb hitro narašča – včeraj smo zabeležili 264 novih okužb. “Cepiva je za vse dovolj in je za posameznika brezplačno. Vse omejitve v jeseni in vsi stroški ponavljajočega se testiranja so oziroma bodo popolnoma nepotrebni – povzročamo si jih sami in ne virus,” je ob tem še poudaril Janša.

Je to Jenullova podaljšana roka za pravno varstvo protestnikov?
Podobno kot številni protestniki s frontmanom Jašo Jenullom na čelu tudi sami zagovarjajo pravico do protestiranja oziroma izražanja svobodne volje. Somišljenikom je v tem primeru pomembnejše izražanje svobodne volje ne glede na posledice, ki jih takšno ravnanje prinese s seboj. Celotna država trepeta pred ponovnim zaprtjem države, ki bi nam lahko prinesel na dolgi rok gospodarsko katastrofo, ki posledično lahko vpliva na blaginjo ljudi. A privilegiranci tipa Jenull očitno na posledice takšnega ravnanja na dolgi rok ne pomislijo. Samo da je zagotovljena svoboda govora, četudi bodo zaradi nje otroci lačni na račun epidemije in okužb.

Predstavnik posestniškega gibanja Jaša Jenull (Foto: STA)

Podatki tudi govorijo sami zase: Javno podjetje Ljubljanska parkirišča in tržnice – JP LPT in Policijska uprava Ljubljana sta Jenullu zaračunali začasno prometno ureditev in izredno varovanje na treh različnih shodih in za izvedbo izrednega varovanja na shodu z imenom “2. akcija za kulturo “. Za postavitev ograje in prometnih znakov je LPT d. o. o. po njihovem pravnem mnenju neutemeljeno in brez pravne podlage zaračunal 678,42 evrov, za organizacijo in izvedbo izrednega varovanja shoda pa je PU Ljubljana zaračunala 171,11 evrov. Jenullu v tem primeru ni bilo potrebno plačati ničesar, Policijska uprava in Javno podjetje LPT pa sta račune stornirala.

So s financiranjem mreže povezani nevladniki iz Metelkove?
Da protestnikom ni bilo potrebno odgovarjati za izvajanje svojih petkovih zabav, jim je pomagala odvetniška pisarna Zupančič Čokert, ki je od leta 2017 največ poslovala z ministrstvom za izobraževanje, znanost in šport, Državnimi gozdovi, Javnim zavodom ljubljanskih lekarn in domom za starejše Moste-Polje, skupaj za 43 tisoč evrov poslov. Kakšno je financiranje pravne mreže, ni povsem jasno, uradno se financirajo s pomočjo donacij, delno pa po možnosti tudi s pomočjo nevladnih organizacij, ki so to mrežo tudi ustanovile, a podatkov o njih ni mogoče najti.

Sara Rančigaj