fbpx

Predlog zakona o dolgotrajni oskrbi omogoča, da bomo lahko sami izbirali, kdo in kje bo skrbel za nas

Dom upokojencev Nova Gorica (Foto: STA)

Vlada je junija letos sprejela predlog zakona o dolgotrajni oskrbi. Načrtovane rešitve med drugim omogočajo izvajanje storitev dolgotrajne oskrbe v različnih okoljih in ukinjajo kriterij starosti najmanj 65 let za dostop do dolgotrajne oskrbe v instituciji.

Zdravstveni minister Janez Poklukar je ob sprejetju predloga zakona poudaril: “Vsak od nas si zasluži dostojno starost in vsak, ki skrbi za starostnika, si zasluži, da bi bil za svoje delo dostojno plačan.” Predlog zakona je minuli teden prvič obravnaval državni zbor. Minister Poklukar je še izpostavil: “Kar tretjina starejših od 80 let potrebuje pomoč pri zagotavljanju osnovnih in podpornih dnevnih opravil. Zato ne preseneča, da področje dolgotrajne oskrbe v gospodarsko razvitih državah zavzema vse vidnejše mesto in temu sledimo tudi v Sloveniji.« Rešitve ponuja zakon o dolgotrajni oskrbi, ki je po skoraj dveh desetletjih in neštetih različicah vendarle ugledal luč sveta. »Vse predlagane rešitve prinašajo višjo transparentnost porabe javnih virov in učinkovit nadzor nad kakovostjo ter varnostjo storitev,” še ocenjuje minister.

Odslej si bomo lahko sami izbirali, kdo in kje bodo skrbeli za nas
Eden glavnih razlogov za sprejetje tega zakona je, da je pri nas ureditev na področju dolgotrajne oskrbe nepregledna, pravice urejajo različni predpisi, obstajajo različne vstopne točke in različni postopki ocenjevanja potreb. Zato novi zakon uveljavlja poenotenje zakonskih podlag, ki urejajo pravice na področju dolgotrajne oskrbe, in uveljavlja vzpostavitev enotnega ocenjevalnega mehanizma za vstop v sistem dolgotrajne oskrbe.

Poleg tega je prevladujoč način opravljanja dolgotrajne oskrbe v Sloveniji še vedno formalna oskrba v instituciji, ki temelji predvsem na t. i. zdravstvenem modelu in ni dovolj prilagojena posamezniku (ne upošteva individualnih potreb uporabnikov). Z novim zakonom bo drugače, ta bo na sistemski ravni podpiral opravljanje dolgotrajne oskrbe  tako v institucijah kakor tudi v skupnostih, predvsem pa bo v središče postavil posameznika, ki bo v okviru svoje pravice lahko izbral način opravljanja dolgotrajne oskrbe. Poleg tega bo upravičencu, ki to želi, omogočil, da ob ustrezni pomoči čim dlje ostane v domačem okolju.

Zdajšnji sistem temelji večinoma na kurativnem pristopu, uporaba sodobne tehnologije in storitev v podporo uporabniku v domačem okolju je nezadostna, prav tako ni poudarka na rehabilitaciji in preventivi. Pomanjkljivost je še, da se dostop do storitev razlikuje po regijah ter med mestnim in podeželskim okoljem, kar velja zlasti za storitve v skupnosti in na domu. Predlog novega zakona pa točno določa vsebine in obseg pravic ter nabor storitev dolgotrajne oskrbe.

Sofinanciranje skupnosti se po občinah razlikuje
Slabost dosedanjega sistema je še, da se v skupnostnih storitvah višina sofinanciranja iz javnih virov po občinah razlikuje, posledično pa s tem tudi dostopnost uporabnikov do teh storitev. Slovenija ni izenačila niti razmerja med številom uporabnikov institucionalnih in skupnostnih načinov opravljanja dolgotrajne oskrbe, saj ni izvedla nobenega ukrepa, ki bi bil neposredno povezan s povečanjem števila uporabnikov v skupnostnih storitvah.

Med razlogi za sprejetje tega zakona je tudi to, da se s povečanimi potrebami po dolgotrajni oskrbi povečujejo tudi potrebe po dodatnih virih financiranja. S finančnimi viri, ki so že na voljo, namreč ne bo mogoče ustrezno urediti in razvijati dostopne, celostne in kakovostne dolgotrajne oskrbe. v kateri bodo upoštevane naraščajoče potrebe in sodobni pristopi ter oblike delovanja.

S predlogom novega zakona država načrtuje vzpostavitev sistema dolgotrajne oskrbe kot novega stebra socialne varnosti, ki bo v povezavi s spremembami drugih sistemov socialne varnosti (zdravstva, socialnega varstva in pokojninskega varstva) in z dodatnimi javnimi viri omogočal ter zagotavljal opravljanje dolgotrajne oskrbe kot integrirane dejavnosti vseh storitev in ki bo ljudem čim dlje omogočal samostojno in varno življenje,« izpostavljajo snovalci zakona. Kot enega od virov za financiranje dolgotrajne oskrbe predlog novega zakona predvideva financiranje iz obveznega zavarovanja za dolgotrajno oskrbo, ki zagotavlja univerzalne, vsem upravičencem pod enakimi pogoji dostopne pravice.

Starostniki živeči v domu starejših. (Foto: STA)

Opozicija obravnavo predloga zakona obstruirala
Ob prvi obravnavi predloga tega zakona so poslanci opozicije sejo obstruirali. Poslanci SDS so to ostro obsodili. Eva Irgl je dejala: “V zadnjih 20 letih se je na področju skrbi za starejše za različne študije zapravilo približno 100 milijonov evrov, naredilo tri pilotne projekte, zakon o dolgotrajni oskrbi se je ves čas prenašalo med dvema ministrstvoma, nihče pa ga ni dejansko pripeljal v sprejetje. Ni pomembno, kdo kaj predlaga, temveč kaj dobrega se predlaga, in ta zakon prinaša dobre rešitve. Danes je namreč v Sloveniji 19,7 odstotka oseb, starejših od 65 let, do leta 2050 bo delež te populacije 30-odstoten, zato je treba nehati s prestižnimi boji.”

Anja Bah Žibert je poudarila: “Državni zbor je danes v prvi obravnavi potrdil dva pomembna zakona – o dolgotrajni oskrbi in novelo zakona o dohodnini, a Kulu ne gre za Slovenijo, zato so sejo bojkotirali. Njihova največja skrb je zaščita globoke države.« Jure Ferjan pa še: »Agenda sodelovanja Kula temelji na izključevanju. Kako zreli in odgovorni ste, pa ste najbolj nazorno pokazali z obstrukcijo glasovanja o zakonu o dolgotrajni oskrbi in noveli zakona o dohodnini. Programa nimate. Bo pa kmalu december, morda pišete dobrim možem, da vam ga prinesejo.”

Državni zbor RS bo na zahtevo koalicijskih SDS, NSi in SMC na izredni seji 24. novembra obravnaval predlog zakona o dolgotrajni oskrbi. Ta bi moral po prepričanju koalicijskih strank stopiti v veljavo v drugem četrtletju leta 2022, kar pa bi bilo mogoče le, če bi bil zakon sprejet takoj.

Lea Kalc Furlanič