fbpx

Manipulacije osrednjih medijev: Izpostavijo mnenja treh kritičnih poslancev in s tem ustvarijo lažni občutek, da celotna Evropa tako razmišlja!

Družbeno-politična analitika Bernard Nežmah in Miloš Čirić. (Foto: posnetek zaslona)

“Če Janša česa nima, potem nima medijev. Pritiski pa so zmeraj bili in bodo. Če jemlješ kot pritisk, da ti nekdo reče, ‘kaj to delaš’, to zame ni pritisk, je pa opozorilo, ampak to še ne pomeni nedovoljeno poseganje. Nečesa se morate zavedati: tudi moje izjave, moja stališča glede RTVS niso prisila. S stališči opozarjam na stvari, ki jih vidim, in kar je za razmislek. In kaj bi bila prisila? Če bi prišel k vam in rekel ‘to pa morate narediti, sicer bomo ukinili RTVS’, to pa so pritiski,” je v tokratni oddaji Ocena političnega stanja dejal družbeno-politični analitik Miloš Čirić. 

V oddaji z naslovom Ocena političnega stanja je voditelj oddaje Igor Pirkovič gostil ugledna družbeno-politična analitika Bernarda Nežmaha in Miloša Čirića. Nežmah je ob tem izpostavil to, kako zlagano osrednji mediji prikazujejo podobo premierja Janeza Janše: izpostavijo denimo tri ali pet evropskih poslancev, ki ostro nastopijo proti Janši, in ki predstavljajo manjšino, saj je vseh poslancev nekaj sto. Zadevo pa potem osrednji mediji prikažejo kot dokaz, da je celotna Evropa nastrojena proti Janši. Tisti posamezni poslanci predstavljajo popolnoma nereprezentativni del vzdušja v Evropskem parlamentu. Manipulacija osrednjih medijev poteka tako, da en radikalen del poslancev prikažejo kot celoto in ljudem podajo predstavo, ki ne ustreza resnici.

Vrh evropske politike se po besedah Nežmaha ravna drugače kot nekaj poslancev. “Vrh v nasprotju s posamezniki deluje zelo državniško. Seveda pa pride tudi do kakšne napetosti, z izjemo Fransa Timmermansa.” Pirkoviča je ob tem zanimalo, kaj bi bil lahko razlog, da se Timmermans ni udeležil skupinskega fotografiranja z Janšo. “V sporih, v kratkih stikih, se srečata tudi Joe Biden in Vladimir Putin, čeprav se pred tem zmerjata z morilci,” je v odgovor zatrdil Nežmah in dodal, da je potrebno vedeti nekaj. “Tudi evropski politiki so člani političnih strank. Timmermans pripada opciji, ki je konkurenčna Evropski ljudski stranki, in kateri pripada Janševa SDS in tudi oni imajo svoje agende.”

Voditelj oddaje Igor Pirkovič. (Foto: posnetek zaslona)

“Tako si med seboj pomagajo. To je popolnoma razumljivo.” Povprečnemu gledalcu pred televizijskim zaslonom to pogosto ni jasno. “Večina ni nikdar takšna, kot jo prikažejo naši mediji,” je poudaril Čirić. “Sicer razumem, da ni mogoče biti objektiven, saj objektivnost ne obstaja, obstaja pa korektnost. In korektno bi bilo prikazati različne stvari ter povedati, kakšna so razmerja. Ker lahko, da so samo trije negativni odzivi, a če predstaviš samo te, potem na koncu izgleda, kot da so vsi v Evropskem parlamentu takšnega mnenja.” Slovenski osrednji mediji načrtno iščejo poslance, posameznike, ki so Janši nenaklonjeni. Obenem pa so se s tem izgubili ključni poudarki govora, ki so bili namenjeni gospodarstvu. V Evropskem parlamentu sploh ni bil poudarek na dveh delegiranih tožilcih, na “strahovladi”, pritiskih na medije in problematiki STA. Po mnenju Čirića je to politika oziroma politično prikazovanje stvarnosti, zato takšno poročanje ni bilo korektno.

“To, kar je Janša posebej poudaril, in kar je za Slovenijo najbolj pomembno, je gospodarstvo”
Čirić je ob tem še poudaril, da bi bilo bolj korektno poročanje takšno, ki bi se bolj osredotočilo na veliko večino govora oziroma debate: okrevanje gospodarstva, prestrukturiranje gospodarstva (moramo se zavedati, da je Evropa talec Kitajske in Rusije na področju surovin – Američani so namreč poskrbeli za te zadeve, medtem ko so v Evropi na tem področju resne težave in imamo posledično težave z dobavami in cenami surovin itd., kar nam bo prineslo velikanske težave). “To, kar je Janša posebej poudaril, in kar je za Slovenijo najbolj pomembno, je gospodarstvo,” je poudaril Čirić. Pirkoviča pa je ob tem zanimalo, komu je dejansko v interesu, da javnosti zadev ne prenese korektno oziroma ne predstavi dejanskega stanja. Nežmah je ob tem odvrnil, da so dejansko stanje tudi ostre kritike, vprašanje pa je kaj izbrati s palete in predstaviti kot relevantno. A glede na to, da je večina osrednjih medijev Janši nenaklonjena je zadeva takšna kot je, to pa se denimo kaže skozi poudarke v prispevkih. “In to je nekaj, česar svetovni mediji ne razumejo.” 

Voditelj oddaje Igor Pirkovič je v oddaji gostil družbeno-politična analitika Miloša Čirića in Bernarda Nežmaha. (Foto: posnetek zaslona)

Nežmah je ob tem izpostavil opažanje nekaterih tujih novinarjev, da Janša izjemno intenzivno uporablja Twitter. Tujim novinarjem je stvar pojasnil: “Seveda, ampak razumeti pa morate nekaj: če bi imel premier v rokah oziroma vpliv na kakšnega izmed osrednjih televizijskih programov, dnevnikov, tega ne bi počel, ker bi to počel prek naslovnih strani. To namreč počnejo predsedniki drugih držav. In to se jim je zdelo neverjetno. Neverjetno je ravno to, da v Evropi dejansko ni mogoče najti države, kjer bi bilo vseh pet ključnih medijev: dve televiziji in trije dnevniki, na protivladni strani.” V tem je Slovenija unikatna – dogaja se politični monopol, saj opozicija obvladuje medije. To dokazuje še nekaj: edini medij, za katerega se govori, da je strankarski, je Nova24TV. “Če opozicija ne bi imela nobenega, bi zagotovo sitnarila in pritiskala.” Čirić pa je izpostavil, da je situacija po vsem svetu enaka: ker obstaja demokracija, se dogajajo vse večji spopadi. To namreč forsirajo družbeni mediji, novinarji pa so prav tako na družbenih medijih in imajo občutek, da vsi ljudje enako razmišljajo in so del tega toka.

Ljudje verjamejo tistemu, kar poročajo mediji, ker ne vidijo druge plati: posledično verjamejo, da premier ustrahuje medije
“In zato imamo v Sloveniji prevladujočo miselnost, kakršna je. In imamo ljudi, ki dejansko tako razmišljajo in medije, ki tako razmišljajo. Ljudje verjamejo temu kar pišejo mediji, ker ne vidijo drugega,” je zatrdil Čirić. Ljudje posledično verjamejo, da premier pri nas ustrahuje medije itd. Nežmah pa je dejal, da se posledično dogaja izguba stika z resničnostjo. V osrednjih medijih se govori o zavrnitvi dveh kandidatov za delegirana tožilca kot udarcu za pravno državo, obenem pa se dogaja sojenje odvetniku Miru Senici. Policija je pričela s preiskavami šele šest let pozneje, 14 let pozneje pa se je pričel sodni proces. Partnerica Senice Katarina Kresal je bila ravno v tistem času notranja ministrica in imela v vrstah LDS tudi pravosodnega ministra, Miro Cerar iz kabineta Senice pa je več let vodil vlado. Tako je mogoče videti neposredne povezave med Senico in politiko. “Nujno bi bilo narediti neko revizijo: zakaj šele v takšnem času, zakaj je samoumevno, da traja 14 let (oziroma osem let), preden se sproži neka takšna stvar? To je udarec za pravno državo, ampak o tem se ne razmišlja.” 

Družbeno-politični analitik Bernard Nežmah. (Foto: posnetek zaslona)

Obenem pa imamo primer Franca Kanglerja proti kateremu je bilo sproženih 25 procesov, a vsi po vrsti zavrženi. Komentatorja sta se dotaknila tudi otročjega izvažanja domačih problemov v tujino, kar spominja na odnos otrok – starš, ob čemer se tisti, ki to počne postavlja v vlogo otroka, Evropo pa postavlja v vlogo starša, ki naj bi zadeve reševal. “Nastop Tanje Fajon se mi je zdel takšen. Prideš na inavguracijo svojega premierja in tam pripoveduješ kako je nepopularen in kako ga ljudje doma ne marajo,” je poudaril Nežmah. Namen tega pa je dobiti neko želeno povratno informacijo – da tako ne pravijo zgolj mediji, ampak tudi evropski politiki, in sicer da je Janša nemogoč. Gre za izjemno premišljeno strategijo. Šlo je za slovesnost in ob takšnih priložnostih se ne ravna na način kot je ravnala Fajonova. Nežmah pa je izpostavil tudi dvojna merila osrednjih medijev glede domačih platform in izjav politikov.

Slovenski osrednji mediji imajo dvojna merila za “svoje” in za “druge”
V Facebook skupini v podporo Ivanu Galetu se je že pojavilo ogromno žaljivih komentarjev in resnih groženj pa osrednji mediji niso tega nikdar problematizirali, ampak so tovrstno retoriko vselej pripisovali “skrajni desnici”. Drugi primer pa je minister za notranje zadeve Aleš Hojs: “Ko je nekdo dejal, da je Hojsa ‘potrebno pobiti kot psa’, ni bil problem, ko pa je Hojs uporabil svetopisemske besede, da ‘se biserov ne meče svinjam’, pa je to naenkrat problem. Gre za dvojno moralo, ključni problemi pa tičijo v policiji in tožilstvu, kjer ob tovrstnih dogodkih ni bilo reakcije. Glede tega velja izjemna toleranca.” Čirić pa je izpostavil dejstvo, da ne veljajo enaki vatli, enaka obravnava za vse, ne glede na politično prepričanje, ob čemer je omenil primer samega voditelja Pirkoviča: “Poglejte, vas so razrešili zaradi intervjuja s pevcem Thompsonom, ker se niste opredelili proti njemu. Ob dnevu državnosti pa je Val 202 objavil pesem, ki neposredno pripoveduje, kako bodo pobijali ljudi. To pomeni: Mi lahko morimo. Zato obstajajo nekatere stvari, ki jih je potrebno zaustaviti. Morali bi priznati napako in obljubiti, da česa takšnega ne bodo več ponovili.” 

Družbeno-politični analitik Miloš Čirić. (Foto: posnetek zaslona)

“Ponovno je potrebno začeti uvajati nek normalen diskurz, komunikacijo, v kateri bo neposredno pozivanje k ubojem onemogočeno in denimo maltretiranje, kot se je to pripetilo Milanu Kreku.” Čirić pa se je dotaknil tudi domnevnih pritiskov na medije s strani Janše: “Če Janša česa nima, potem nima medijev. Pritiski pa so zmeraj bili in bodo. Če jemlješ kot pritisk to, da ti nekdo reče, ‘kaj to delaš’, to zame ni pritisk, je pa opozorilo, ampak to še ne pomeni nedovoljeno poseganje. Nečesa se morate zavedati: tudi moje izjave, moja stališča glede RTVS niso prisila. Moja stališča so to opozarjanje na stvari, ki jih vidim, in kar je za razmislek. In kaj bi bila prisila? Če bi prišel k vam in rekel ‘to pa morate narediti, sicer bomo ukinili RTVS’, to pa so pritiski.” 

Domen Mezeg