RTV-cenzura na delu: Kako Tanja Gobec niti z besedo ni soočila prvorazrednega Danila Türka s polomom v zvezi z imenovanjem arbitra Jerneja Sekolca!?

Foto: Printscreen

Če se zadnje dneve v luči prisluškovalne afere poroča o posebni kemiji med predsednikom vlade Marjanom Šarcem in POP TV, pa večina osrednjih medijev povsem molči o vpletenosti nekdanjega predsednika republike Danila Türka pri izbiri slovenskega arbitra Jerneja Sekolca, ki se je skupaj z uslužbenko slovenskega zunanjega ministrstva Simono Drenik ujel v škandalozne prisluhe. V oddaji Politično s Tanjo Gobec na RTV Slovenija, v kateri je kot gost nastopil prav Türk, bi pričakovali, da bo ob ponovni aktualizaciji teme govora tudi o tem, zakaj je neformalno in zakulisno podpiral Sekolca, da je bil na koncu izbran in Sloveniji povzročil mednarodni škandal, ki pa ga je Türk pričakovano označil za “minorno zadevo”. To bi namreč morala biti ključna vprašanja medijev v interesu javnosti – še posebej javne RTV – da se afera dokončno razčisti.

Gobčeva je Türka vprašala, kako vidi zgodbo okrog prisluškovanja danes in kako jo je v času podpisa, ko je zasedal mesto predsednika republike. Türk je odgovoril, da zgodbo vidi enako kot pred leti. “To je minorna zadeva. Mislim, da se moramo v Sloveniji naučiti ločiti bistveno od nebistvenega. Bistvena je tukaj veljavnost arbitražne odločbe. Ta je veljavna. Imamo mednarodnopravno rešitev, državna meja je določena na kopnem in na morju, in to je bistveno.” 

Ko je Gobčeva Türka vprašala, če se mu v luči afere zdi, da gre sedaj za notranjepolitične potrebe, je izpostavil, da se mu v vsakem primeru zdi, da gre tukaj za vprašanje, ki ga ne moremo označiti za bistvenega. Če bi to počeli, bi stopili na stran Hrvaške. Kajti Hrvaška je to želela napraviti, a ji to ni uspelo. “Hrvaška ni uspela prepričati, da gre za kakšen velik prekršek, ki bi zahteval, da arbitraža ustavi svoje delo. Arbitri so se rekonstruirali in ugotovili, da gre za manjši prekršek, ki ne spreminja stvari, zato so nadaljevali delo in izrekli končno razsodbo. To je bistveno. Dobro bi bilo, če bi v Sloveniji v vseh razpravah izhajali iz osnovnih značilnosti, osnovnih dejstev, in ne bi dovolili, da ta zgodba o prisluškovanju postane velika zgodba. Veste, to želi Hrvaška. To so značilni balkanski triki, na katere Slovenija ne sme nasedati.”

Foto: Printscreen

Očitkov glede dvojnih agentov ni želel komentirati
Glede na to, da so v zadnjem času spet oživeli očitki, da utegne kdo biti dvojni agent, ga je Gobčeva povprašala za komentar. Türk očitkov ni želel komentirati in je dejal, da o tem ne ve ničesar. “Rad bi še enkrat povedal, da Hrvaška uporablja značilne balkanske trike.” Glede same uresničitve odločbe arbitražnega sodišča pa je povedal, da je potrebno počakati, zdaj ko se je zadeva znašla pred sodiščem Evropske unije v Luksemburgu. “Mislim, da moramo pokazati, kot smo to v zgodovini že večkrat, da imamo živce, da smo trdni, da si ne dovolimo, da nam drugi določajo dnevni red razprave in da vztrajamo pri tem, kar je prav. Mi smo na pravi strani.”

Jernej Sekolec (Foto: STA)

Namesto da bi Gobčeva nekdanjega predsednika vprašala, zakaj je prispeval k izbiri Sekolca za slovenskega arbitra, je pogovor raje usmerila v brexit, vrh iniciative držav srednje in vzhodne Evrope in Kitajske ter usodo Juliana Assangea, ki je vrsto let živel na račun Ekvadorja. Na našem portalu smo za razliko od drugih mainstream medijev poročali o razkritju nekdanjega sodnika Evropskega sodišča za človekove pravice dr. Boštjana M. Zupančiča, da je na izbiro Sekolca vplival Türk, ki je s Sekolcem vzpostavil stik v OZN, oba tudi povezujejo s sodelovanjem z nekdanjo Udbo. Türk pa je ob tem še poskrbel za svojo asistentko s pravne fakultete Vasilko Sancin, ki je mastno zaslužila na račun arbitraže. Z arbitražo o meji s Hrvaško – v odvetniški ekipi je bila od leta 2011 – je v žep pospravila kar 53 tisoč evrov.

Glede na to, da je imenovanje Sekolca namesto prof. dr. Ernesta Petriča predstavljalo interes Hrvaške, se človek vpraša, kako je mogoče, da se na RTV Slovenija niti z besedo niso dotaknili pogovora okrog tega. RTV Slovenija bi morala namreč pri poročanju zasledovati interese vseh državljank in državljanov ter strateške interese države, očitno pa ji je bolj mar za to, da se slučajno ne umaže obrazov tistih, ki veljajo za nedotakljive, saj so del tranzicijske levice.

H. M.