fbpx

Če nagrade niso tvoje, jih ne moreš deliti – se bo nadzorni svet Gen-I izrekel glede preplačanega Goloba?

Bivši predsednik uprave Robert Golob. (Foto: STA)

V Sloveniji se v zadnjem času pojavlja več dobrotnikov. Najprej je denar v dobrodelne namene obljubil sodnik Branko Masleša, ko je že vnaprej pričakoval, da bo dobil tožbo proti novinarjem, ki poizvedujejo o njegovi diplomi oziroma o pravosodnem izpitu. Sedaj pa se je podobno oglasil tudi nekdanji prvi mož družbe Gen-I in napovedal, da bo celoten znesek svoje nagrade podaril humanitarnim organizacijam. Oba omenjena akterja imata poleg dobrotništva še eno podobno lastnost – pri Masleši se ne ve, ali je vsa leta svojega delovanja opravljal funkcijo kot zakoniti sodnik, pri Golobu pa je znano, da je v preteklih letih prejemal zneske, ki niso bili v skladu z zakonodajo. Kar pomeni, da morda tudi nagrada ni upravičena in da ponuja nekaj, kar niti ni njegovo. Če je domnevno prejemal preveč denarja iz državnega podjetja, če se glede tega porajajo dvomi, imamo za to res vse institucije – saj smo pravna država. Imamo telesa, imamo postopke in čas bi bil, da začnejo ta telesa tudi delovati. Enako velja tudi v primeru Masleše – če si je Sodni svet po pilatovsko umil roke, bi bil čas, da v igro stopi pravosodno ministrstvo.

Nekdanji predsednik uprave Gen-I Robert Golob je na tiskovni konferenci v Pionirskem domu, na kateri naj bi predstavil rezultate Gen-i lansko leto, izkoristil pozornost za malo svoje predvolilne kampanje – tako je med drugim povedal, da bo kandidiral na sredinem kongresu stranke Z.Dej Jureta Lebna, taktično pa je tudi poudaril, da bo svojo nagrado v celoti podaril humanitarnim organizacijam. Oligopolni Gen-I je v sicer letu 2021 posloval “fantastično, rekordno”, družba je ustvarila 3,4 milijarde evrov prihodkov in 71 milijonov evrov dobička. Golob je ob teh številkah dejal, da je tudi on po svoji pogodbi upravičen do nagrade. “Kakšna ta bo, se danes še ne ve, to je odvisno od lastnikov, revizorja in skupščine, ki bo junija, ko bo stanje v državi bistveno drugačno kot zdaj,” je dejal ter poudaril, da višja, kot bo nagrada, bolj bo srečen.

Ob tej napovedani velikodušni potezi se je marsikdo vprašal, ali mu ta nagrada sploh upravičeno pripada oziroma če morda ne opleta naokoli z denarjem, ki pravzaprav niti ni njegov. Golobu ob povečanju prihodkov in štirikratnem povečanju dobička za lani pripada nagrada, ki po nekaterih navedbah medijev znaša 1,2 milijona evrov. Skupina GEN je sicer priznala, da je bila plača nekdanjega predsednika uprave Gen-I od 17. maja lani dalje nad mejami, ki jih zakon dovoljuje za direktorje državnih podjetij – vendar pa je pri tem tudi ostalo, zadeva zaenkrat še ni dobila svojega epiloga. Je pa seveda, če je vprašljiva višina plače, vprašljiva tudi višina nagrade. “Tu utegnejo biti težave z osnovnim pravnim načelom, da ne moreš darovati nekaj, kar ni tvoje oziroma ti ne pripada. Morda naj raje zbira denar za vračilo domnevno nezakonito že preveč prejetega,” je malo za šalo malo zares na Twitterju komentiral mednarodni pravnik dr. Miha Pogačnik.

Če nekaj ni tvoje, tega pač ne moreš podariti
Postavlja se  kar nekaj vprašanj, ali so tovrstne nagrade pa tudi tovrstni zneski v državnih podjetjih sploh možni. Bilo je tudi kar nekaj ocen, da bi zneski utegnili presegati okvir Lahovnikovega zakona. V pravu obstaja načelo, da ne moreš podariti nečesa, kar ni tvoje. “Nemo plus iuris transferre potest quam ipse habet,” je Pogačnik načelo iz rimskega prava zrecitiral v latinščini in še enkrat poudaril, da če nekaj ni tvoje, tega pač ne moreš dati. Ob tem je dodal, da je pravno gledano stvar seveda domnevna, lahko se jo potrdi ali pa ovrže na več različnih načinov. Ena izmed možnosti bi bila po Pogačnikovem mnenju, da bi bili lastniki tako odgovorni, s tem pa tudi nadzorni svet, da bi se glede tega izrekli. “Nadzorni svet je za to plačan in je po mojem mnenju tudi tisti, ki mora povedati, ali so te nagrade in ta izplačila za nazaj in eventuelno za naprej v skladu s slovensko zakonodajo,” je izpostavil pravnik. Nadzorni svet bi torej moral odpraviti vsak dvom o tem, ali je Golob v vseh letih prejemal plačilo skladno z zakoni, ki so obstajali takrat oziroma z zakoni, ki obstajajo sedaj, ali je pogodba zakonita – s svojo oceno nadzorni svet seveda odgovornost tudi sprejme nase.

Dr. Miha Pogačnik (Foto: Veronika Savnik)

Pogačnik je opozoril še na eno pravno načelo. Če bi se izkazalo, da so bile plače ali nagrade previsoke, potem je tu tudi vprašanje tako imenovane neupravičene pridobitve. Če oseba dobi nekaj, za kar ne obstaja ustrezna pravna podlaga, gre za neupravičeno pridobitev. Vendar pa je za začetek vse to treba ugotoviti – ugotavlja  se lahko na civilnopravni način, torej na gospodarski, ali pa na kazenskopravni način. Kar sicer ne pomeni, da je treba že kar takoj sprožiti neke kazenske postopke, vendar pa je vsekakor država tista, ki mora skrbeti za svoje premoženje. Če nadzorni svet ne opravlja svojega dela, bi ga bilo pač treba razpustiti, saj so oni tisti, ki bi morali ugotavljati skladnost poslovanja z zakonodajo.

Skladnost izplačil bo moral preveriti nadzorni svet in za tem stati z osebnim premoženjem nadzornikov. Naslednja je na vrsti lastnica.
Če je nekdo v nasprotju z izpolnjevanjem zakonskih določb prejemal določen denar in če se to dokaže, ga mora ta oseba v vsaki normalni državi vrniti – saj gre za neupravičeno obogatitev. Ne le Goloba, podobno bi pravzaprav lahko doletelo tudi sodnika Branka Maslešo, če bi se izkazalo, da je vsa leta deloval kot nezakoniti sodnik. Ključnega pomena je torej, da se ugotovi, ali so bili aranžmaji Goloba v skladu z zakonodajo. Imamo organ, ki mora to ugotoviti. Če ne bo ugotovil, ali pa če bo ugotovil – v vsakem primeru za to nosi odgovornost. Če se v naslednjih tednih ne bo zgodilo popolnoma nič in se bo nadzorni svet, podobno kot sodni svet, skušal izogniti svoji odgovornosti, bo vsekakor treba razmisliti o nadaljnjih korakih.

“Nekoč nam je LDS zrihtral milijon za Kramarja, katerega NLB se je ob koncu njegovega mandata zaradi te uspešnosti skoraj potopila, zdaj pa, kot kaže, še Goloba,” je komentiral dogajanje odgovorni urednik Siola Peter Jančič. Ob tem je spomnil na Marjana Kramarja in na čase, ko je ta vodil NLB – takrat so podelili večino slabih posojil. Pri nekdanjemu prvemu možu NLB-ja se je torej zataknilo pri njegovi milijonski odpravnini, za katero se je boril z vsemi pravnimi sredstvi. Izvor spora je bil po poročanju Dnevnika v tako imenovanem Kramarjevem zakonu, ki so ga spisali, ko je Kramar iz NLB odšel z za krizni čas neprimerno visoko odpravnino. Na podlagi tega zakona je namreč Durs okoli 1.500 menedžerjem in nadzornikom, tudi Kramarju in članu uprave NLB Mateju Naratu, izdal odločbe o odmeri dodatnega davka. Zadeva se je iztekla tako, da je Upravno sodišče razveljavilo davčno odločbo, Kramarju pa so povrnili okoli pol milijona evrov.

Po poročanju STA je bila Kramarjeva nagrada dodatno obdavčena na podlagi zakona o dodatnem davku od dohodkov članov poslovodstev in nadzornih organov v času finančne in gospodarske krize. Ta je bil sprejet, ko je bil milijon evrov Kramarju že potrjen in se ga je zato oprijelo tudi ime Kramarjev zakon. Ustavno sodišče je januarja 2014 12. člen zakona, ki ga je spisala vlada Boruta Pahorja, razveljavilo, saj je presodilo, da ni bilo izkazano, da bi javna korist zahtevala povratno učinkovanje zakona.

Sara Bertoncelj