Šlamastika pravosodnih organov, ki so lovili napačne pri odgovornosti za bančno luknjo, zna Slovenijo drago stati!

Banka Slovenije med vstajo leta 2013. Takratni dogodki so pripeljali do nove vlade Alenke Bratušek, dokapitalizacije bank in nezakonite preiskave. (Foto: STA)

“Ob vstopu v EU in EMS smo podpisali in sprejeli pravila igre, ki so jih naši pravosodni organi kršili, ker so lovili tiste, ki so sanirali bančno luknjo namesto tistih, ki so jo povzročili tako, da je sprenevedanje nepotrebno,” je o kriminalistični preiskavi v Banki Slovenije leta 2013 in odločitvi pravobranilke Sodišča EU, da je Slovenija kršila evropsko pravo, povedal nekdanji gospodarski minister v Pahorjevi vladi ter vodja posvetovalnega vladnega sveta dr. Matej Lahovnik. Ta še dodaja, da bo zaradi napak Cerarjeve vlade tudi odločitev Sodišča EU po vsej verjetnosti sledila mnenju pravobranilke, zato je bila odločitev predsednika vlade, da se dogovori s predsednico Evropske komisije za odstop od tožbe, korak v pravo smer.

V Sloveniji si predvsem sile tranzicijske levice želijo, da bi razprava o milijardah, ki so poniknile ob sanaciji bančne luknje čim prej pometla pod preprogo. Sedaj se je razkrilo, da so slovenski organi pregona predvsem v kriminalistični preiskavi na Banki Sloveniji pred leti predvsem prekrivala sledi tistih, ki so bili odgovorni za pet milijardno evrov davkoplačevalsko dokapitalizacijo slovenskega bančne sistema. “Mnenje pravobranilke Juliane Kokott kaže, da so slovenski organi pregona pri zasegu dokumentov BS oziroma ECB kršili evropski pravni red in napoveduje, da bo to najverjetneje ugotovilo tudi evropsko sodišče. Zdi se mi malo verjetno, da sodišče ne bi sledilo njenim ugotovitvam,” pove profesor na Ekonomski fakulteti v Ljubljani dr. Matej Lahovnik.

Nekdanji gospodarski minister v dveh preteklih vladah opozarja, da je Slovenija z vstopom v Evropsko Unijo in Evropsko centralno banko s sprejetjem evra za svojo valuto sprejela tudi pravni red in pravila igre, ki so jih naši organi v tem konkretnem primeru najverjetneje kršili. “Tudi meni se ni zdelo korektno, da v času sanacije bančne luknje revizorji niso javno razkrili metodologije vrednotenja, ker je navsezadnje šlo za denar davkoplačevalcev. Po drugi strani pa je bilo zelo nenavadno in po svoje tudi zgovorno, da so se organi pregona osredotočili na tiste, ki so sanirali namesto na tiste, ki so skopali bančno luknjo.”

Anže Logar razkril kriminalno delovanje slovenskih banksterjev
Kot se je kasneje izkazalo, smo slovenski davkoplačevalci zopet prišli žejno čez vodo. V preteklosti se je v raziskovanje zakopala preiskovalna parlamentarna komisija pod vodstvom takratnega poslanca SDS in aktualnega ministra za zunanje zadeve dr. Anžeta Logarja. Odmevala je tudi študija ekonomista Velimirja Boleta. V njegovi študiji je bilo zapisano, da samo normalizacija ostrine makroenomskih scenarije bi lahko zmanjšala izgubo bank pri testnem eksperimentu Banke Slovenije celo do ene in pol milijarde evrov, torej za skoraj tretjino ocenjenega kapitalskega primanjkljaja.

Parlamentarna preiskovalna komisija pod vodstvom Logarja je v času Cerarjeve vlade uspela zaseči preko 300 tisoč strani tajne bančne dokumentacije, ki je omogočila v številnih primerih omogočila rekonstrukcijo posameznih kreditnih poslov. Med njimi bi naj bili po besedah Logarja tudi dokumenti, do katerih ni imelo dostopa niti slovensko tožilstvo.

Dr. Anže Logar je kot poslanec vodil komisijo, ki se je ukvarjala z nepravilnostmi v bankah. (Foto: STA)

Eden izmed mnogih primerov, ki jih je navedel Logar ob sprejemu poročila v Državnem zboru je bil primer pidovskega barona in enega ključnih grobarjev Factor banke, Darka Horvata. “Pri, recimo, Darku Horvatu so bili standardi očitno drugačni. Omrežje skupine Aktiva – 67 podjetij smo našteli, znotraj katerih se je pretakalo 170 milijonov evrov denarja sposojenega s strani slovenskih bank” je le eno izmed bančnih svinjarij slovenskih vodilnih bančnikov ob predstavitvi poročila aprila 2018 Anže Logar.

Enako nam je zatrdil Lahovnik, in sicer da bančna luknja ni bila naraven pojav. “V mnogih primerih so banke pri nas managerjem in z njimi povezanimi podjetji za nakupe delnic odobrila kratkoročne kredite, kar je v nasprotju s temeljnim finančnim načelom. Pravo vprašanje torej je kako se je to sploh lahko dogajalo?,” se sprašuje Lahovnik.

V času svetovnega omrežja lahko vsak posameznik najde kakršnokoli informacijo. Zato je toliko bolj verjetno, da še v Sloveniji obstajajo mediji in vplivni posamezni iz gospodarskih in političnih struj leve provenience, da je vse potekalo po črki zakona. Zato Lahovnik izpostavlja, če resnično kdo verjame, da ni bilo povezav med tistimi, ki so ta slaba posojila podeljevali in tistimi, “ki so jih prejemali ter da ni posledično ni obstajal naklep? Oškodovanje je dejstvo, kršitev temeljnih finančnih načel tudi, zato se zdi skoraj neverjetno, da v teh primerih odškodninske in kazenske odgovornosti ni bilo mogoče dokazati.”

Ali lahko revizija primera o bančni luknji spremeni odločitev Evropske komisije v tožbi proti Sloveniji?
V preteklih mesecih so predvsem mediji povezani z levimi gospodarskimi in politični strujami hoteli slovensko javnost prepričati, da se predsednik vlade Janez Janša hotel vplivati na odločitev Evropskega sodišča. Vendar si je trenutni slovenski premier prizadeval, da bi se napaka iz Cerarjeve vlade popravila. Govorili smo tudi z nekaterimi pravnimi strokovnjaki.

Povedali so nam, da za Slovenijo še ni vse izgubljeno in se še vedno lahko izogne kazni s strani Evropske komisije. Enako meni Lahovnik, da je bila poteza Janše v najboljšem interesu za Slovenijo, saj si prizadeva, da bi se spor uredil sporazumno. “Evropski pravni red je jasen in politično naivno bi bilo misliti, da ga slovenski organi pregona priložnostno kršijo ter da glede tega ne bo sankcij.”

Matej Lahovnik je prevzel skupino strokovnjakov narodne enotnosti, ki poskušajo najti čim boljše rešitve za slovensko gospodarstvo. (Foto: Nova24TV)

Pravni strokovnjaki, s katerimi smo govorili, so opozorili da gre v primeru te preiskave bolj za politični primer, ne glede, da se spor pred Evropskim sodiščem Slovenija rešuje po pravu EU. Lahovnik je na naše vprašanje, ali bi lahko morebitno poročilo o reviziji vplivalo na sodbo se izjasnil, da o tem težko sodi, kakšne bi bile posledice.

Pravni strokovnjaki opozarjajo, da Slovenija še ima možnosti, da se izogne sankcijam, Lahovnik manj optimističen
A je Lahovnik opozoril, da zaradi takšnih zadev trpi ugled Slovenije tako pri Evropski komisiji kot v ECB. Glede na besede v.d. predsednice SD Tanje Fajon o njenih besedah o vladavini prava, pričakujemo, da bo povedala kakšno kritično misel o svoji stranki, ki je v vladi Alenke Bratušek sodelovala pri sanaciji bančne luknje. “Z vstopom v EU in Evroobmočje smo sprejeli in podpisali pravila igre, ki se držijo vse članice evroobmočja in tudi Slovenija ne more biti izjema”, opozarja Lahovnik.

Ob koncu so nam pravni strokovnjaki zagotovili, da bi se lahko Slovenija izognila črnemu scenariju zaradi napak v času Cerarjeve vlade. Po mnenju nekdanjega gospodarske ministra dr. Mateja Lahovnika pa se zdi, da je zaradi odločitve pravobranilke “spor Slovenije v tej zadevi vnaprej izgubljen, saj ugotavlja jasno kršitev evropskega pravnega reda, to pa najverjetneje pomeni, da so tudi morebitni protipravno zbrani dokazi kontamirani in na sodišču neuporabni.”

Luka Perš