fbpx

Sledenje spornemu kreditu v vrednosti 250 tisoč evrov STA NKBM se nadaljuje: Veselinovič na naša vprašanja ne odgovarja

Direktor STA Bojan Veselinovič (Foto: STA)

na portalu Nova24TV smo pred tedni opozorili na sporno transakcijo Slovenske tiskovne agencije (STA) v vrednosti 250 tisoč evrov. Naši prišepetovalci so takrat nakazilo povezovali s poplačilom terjatve STA do medijske hiše Dnevnik v lasti Bojana Petana. Vse vpletene strani so naše navedbe zanikale, a poznavalcev podatki o kreditu STA v višini 250 tisoč evrov, niso prepričali. Zato smo Veselinoviču dne 17. marca 2021 poslali dodatna vprašanja glede omenjenega kredita. Vse do danes še vedno molči. Glede na to, da je STA javno povedala, da vladi dovoli vpogled v vse njene poslovne listine, lahko odgovorni na vladi brez problema preverijo, ali Veselinovič prekriva še en sporen posel.

Saga o STA se je začela lansko jesen. Lastnik, Urad Vlade Republike Slovenije za komuniciranje, je po takrat veljavni pogodbi zahteval, da mu podrejeni direktor STA Bojan Veselinovič, preda dokumentacijo. Tega Veselinovič ni storil in od takrat v osrednjih medijih igra politično žrtev. A prav ti mediji niso poročali o dolgoletnih poslovnih napakah Veselinoviča na mestu direktorja STA. Ne glede na večinoma lažnivo poročanje o “aferi STA”, so se v vodstvu tiskovne agencije predali in javnosti sporočili, da bodo dovolili vpogled v celotno poslovno dokumentacijo.

V uredništvo smo dobili namig, na kakšen način bi lahko STA oškodovala slovenski proračun za 250 tisoč evrov. Gre za sklepanje fiktivne pogodbe, posla za katerega akterji ne želijo, da je viden navzven. Ker se zavedajo, da so vsa nakazila STA razvidna iz ERAR baze, bi lahko takšno sporno transakcijo skrili, tako da bi se poslužili prevečkrat zlorabljene možnosti z odkupom terjatve. Konkretno v primeru STA-Dnevnik so transakcijo prikrili preko odkupa terjatve Dnevnika do STA s strani Nove kreditne banke Maribor. Na Erarju je razvidno, da je STA v letošnjem januarju nakazala 250 tisoč evrov NKBM. Na vprašanja glede tega nakazila je odgovoril direktor STA Bojan Veselinovič, in sicer, da s podpisano pogodbo z Dnevnikom, STA ni oškodovala slovenskega proračuna niti za cent, “kaj šele za 250 tisoč evrov. Naše tržne pogodbe, kakršna je tudi z Dnevnikom, so del tržne dejavnosti in računovodsko skladne z veljavnimi predpisi in povsem ločene od sredstev za opravljanje javne službe (tako po prihodkovni kot po stroškovni plati). Celotno poslovanje je tudi vsako leto pregledano s strani revizorjev.” Zavrnil pa je tudi naše navedbe, da je plačilo NKBM plačilo za, s strani Dnevnika, prodano terjatev do STA. Enako je vse namige zavrnil predsednik družbe Dnevnik, Bojan Petan. Na naše vprašanje je odgovoril, da družba Dnevnik ni prodala banki NKBM niti komurkoli drugemu nobenih terjatev do STA. Ne glede na vse, naši viri zatrjujejo, da je odgovor Veselinoviča zelo splošen in “umetniški”.

Sporni kredit STA v vrednosti 250 tisoč evrov od NKBM. (Foto: Erar)

Veselinovič se je v odgovoru zapletel zapletel, da je kredit porabil za revolving
Naši viri so predvidevali, da je v primeru bančnega kredita v trikotniku STA-Dnevnik-NKBM šlo za faktoring. V primeru, ko ne želiš dejansko razkriti posla, skriješ prejemnika denarja, to je denarni tok. To pomeni, da banka odkupi terjatev in tako postane “upnik” banka.

S tem pa se pretrga vez med dejanskim naročnikom in dejanskim izvajalcem. Tako se doseže, da dejanski posel med pogodbenima strankama na Erarju ni viden. Odkup terjatev (enkratna odprodaja) oziroma faktoring (redna odprodaja) pomeni, da lahko stranka pride po hitrem postopku do likvidnih sredstev pri prodaji blaga ali storitev z daljšimi plačilnimi roki (30, 60 ali tudi 120 dni). Tako si podjetja zagotovijo boljšo likvidnost ter hiter, stalen in zanesljiv dostop do financiranja.

Vsi trije deležniki so zanikali, da bi sodelovali v omenjenem poslu. Direktor STA je dejal, da se plačila za NKBM nanašajo na opravljene bančne storitve in vračilo kratkoročnega revolvinga v višini 250 tisoč evrov. Revolving kredit pomeni t.i. kratkoročni kredit, ki ga občasno koristiš. Veselinovič je med drugim zapisal, da so ga vrnili in zaprli v celoti, kar po mnenju naših poznavalcev pomeni, da je pred vračilom polno koriščen.

Foto: STA

Ali je STA zlorabila revolving v najetem kreditu NKBM v višini 250 tisoč evrov?
V nadaljevanju so nam pojasnili, da narava revolvinga vsekakor ni, da je do vračila polno koriščen. Pri tem se upravičeno sprašujemo, s čim so nadomestili ta sredstva, saj je očitno, da so posojila do konca koristili v polnem znesku. Prav tako pa je iz javno dostopnih računovodskih podatkov za zadnjih nekaj let razvidno, da je na pasivni strani, stanje dokaj monotono. Družba redno odplačuje dolgoročno posojilo in ima tudi za okoli 60 tisoč evrov kratkoročnega posojila. Od kje sedaj ta nenadna potreba po tako velikih kratkoročnih sredstvih, iz javno dostopnih podatkov ni možno razbrati.

Zato smo se odločili, da direktorju STA Bojanu Veselinoviću pošljemo dodatna vprašanja. Poslali smo jih dne 17. marca 2021. Zastavili smo mu sledeča vprašanja:

1.Iz aplikacije ERAR je razvidno, da imate z Novo KBM d.d. dolgoročno poslovno razmerje. Vidna so tudi vsa plačila, tako odplačila posojila kot tudi plačila bančnih storitev. Bančne storitve ste vedno označevali s SEPA kodo OTHR- drugo, odplačilo glavnice pa s oznako SEPA oznako LOAR- Odplačilo posojila. V tej zvezi bi vas vprašali zakaj pri nakazilih NKBM z dne 28. in 29.1.2021 le-ti nista označeni z (do sedaj z vaše strani uporabljeno oznako za odplačilo posojila) LOAR-Odplačilo posojila ali pa s splošno oznako OTHR- Drugo. Pri obeh teh nakazil ste uporabili SEPA oznako GDSV- Kupoprodaja blaga in Storitev. Torej ne gre za neko napako, gre za dejansko oznako namena nakazila s strani vaših odgovornih.
2.V tej zvezi ponovno sprašujemo, ali ne gre pri nakazilu z dne 29.1.2021 NKBM, dejansko za plačilo vaše s strani NKBM odkupljene terjatve do Dnevnika?
3.V kolikor temu ni tako, zakaj vašega plačila Dnevniku ni mogoče zaznati v Erarju?
4.V svojem odgovoru z dne 14.3.2021 ste zatrdili, da gre pri zgoraj navedenem plačilu za poplačilo revolving posojila. Glede na vaše poslovanje v zadnjih letih vas sprašujemo po namenu takšnega posojila.
5.V zvezi z zgornjim vprašanjem vas sprašujemo še ali je bilo to revolving posojilo namenjeno za izplačilo plač zaposlenim?

Poznavalci so nam izdali skrivnost o tem, zakaj Veselinovič še do danes ni odgovoril na naša vprašanja. To je zato, ker se je s svojim odgovorom na naša prejšnja vprašanja ujel v past. Do danes še namreč ni razvidno plačilo 250 tisoč evrov družbi Dnevnik d.o.o. Zdaj je lahko vsem jasno, zakaj Veselinovič še vedno molči. V tem času je opravil kopico intervjujev in podajal izjave za osrednje medije, a za naša vprašanja se ni zmenil. Vse kaže, da se potrjuje misel: molk pomeni več kot tisoč besed. Zadeva kredit v vrednosti 250 tisoč evrov STA za NKBM je sumljiva. Upajmo le, da bo sedanji vpogled v poslovno dokumentacijo STA odkril še kakšno sporno morebitno Veselinovičevo lumparijo.

Ker je NKBM sedaj v zasebni lasti, se transakcije več ne prikazujejo med zasebnimi družbami. Ali je NKBM le poplačala 250 tisoč terjatev do STA? Veselinovič molči že od 17.3.2021.

Luka Perš