fbpx

Slovenija je zaradi uspešnega dela vlade med najuspešnejšimi pri izhodu iz krize

Minister za obrambo Matej Tonin, premier Janez Janša in minister za gospodarstvo in tehnološki razvoj Zdravko Počivalšek (Foto: Vlada RS/STA)

Slovenija je bila v tretjem četrtletju lani med tistimi državami Evropske unije in evroobmočja, ki so najbolj okrevale, rast je bila kar 12,4-odstotna. Je tudi med državami, v katerih se je nezaposlenost v tej zdravstveni krizi najmanj povečala, med najmanjšimi je bilo tudi znižanje bruto domačega proizvoda (BDP).

Ob tem Slovenija na mednarodnih finančnih trgih dosega velik ugled, ukrepi, ki jih je vlada Janeza Janše sprejela za omilitev posledic epidemije in pomoč gospodarstvu, pa so izjemni. Takšna so tudi pričakovanja za drugo polovico leta 2021. Vse torej kaže, da bo Slovenija še najprej med najuspešnejšimi državami EU pri izhodu iz krize. Če ne bi bilo nagajanja opozicije, ki si na vse pretege prizadeva priti nazaj na oblast, bi bilo lahko še bolje, predvsem pa za vse bistveno laže.

Doslej osem vladnih svežnjev pomoči
Po 13. marcu 2020, ko je vodenje države prevzela vlada pod vodstvom Janeza Janše, v Sloveniji pa je bila razglašena epidemija zaradi novega koronavirusa, je vlada sprejela že osem protikoronskih svežnjev ukrepov za omilitev posledic epidemije.

Z ukrepi je vlada pomagala gospodarstvu in prebivalcem, z osmim svežnjem ukrepov pa je to pomoč podaljšala globoko v leto 2021. V sklopu teh pomoči so bili upoštevani solidarnostni ukrepi za pomoč prebivalcem z najnižjimi dohodki. Tako so upokojenci z najnižjimi pokojninami (do 714 evrov mesečno) dodatek prejeli že dvakrat. Ni odveč spomniti, da so se v tem času pokojnine povečale že dvakrat, decembra in januarja, v letu dni so torej pokojnine višje za 8,9 odstotka.

Pomoči so bili ali pa še bodo deležni tudi študenti, dijaki, kmetje, velike družine, otroci in druge ranljive skupine. Hkrati je vlada za pomoč gospodarstvu  doslej namenila že več kot 2,3 milijarde evrov. Cilj je bil ohranitev delovnih mest. Najpomembnejša novost zadnjega, osmega protikoronskega svežnja, t. i. PKP 8, pa je, da je s 1. februarjem breme dela razlike zvišanja minimalne plače, ki po novem znaša 1024,25 evra bruto, prevzel državni proračun. Ob vseh pomočeh prebivalstvu, ki so bile že sprejete, bo to še dodaten velik prispevek pomoči.

Dr. Matej Lahovnik, vodja vladne svetovalne skupine, je po potrditvi osmega svežnja pomoči za medije dejal, da je pomoč države prebivalstvu in gospodarstvu velika. “To se kaže tudi v tem, da je Slovenija med tistimi državami v Evropski uniji in evroobmočju, ki se jim je nezaposlenost najmanj povečala v teh krizi, bruto domači proizvod (BDP) pa je najmanj padel.”

Slovenija utrdila položaj v skupini najnaprednejših držav
Mednarodne bonitetne agencije so Sloveniji potrdile zelo ugodne bonitetne ocene. Z ministrstva za finance pa so konec januarja sporočili, da je Slovenija izdala dolgoročne, 60-letne evrske obveznice in s tem pomembnim podaljšanjem referenčne tržne krivulje donosnosti utrdila svoj položaj v skupini naprednejših držav evroobmočja. Slovenija tako pomembno znižuje tveganje refinanciranja dolga državnega proračuna. Donosnost na izdane 60-letne evrske obveznice v znesku 0,5 milijarde evrov je 0,70-odstotna, kuponska obrestna mera pa 0,6875-odstotna. Gre za izredno nizke obresti, primerljive z državama, kot sta Francija in Belgija.

Slovenija je tudi prva vzhodnoevropska država, ki ji je to uspelo. Vse to je pomembno, saj kaže, da investitorji zaupajo v odločitve in ukrepe slovenske vlade, da bi omilila posledice pandemije COVIDA-19 za državljane in gospodarstvo.

Andrej Šircelj (Foto: Demokracija)

Vrnili bomo manj, kot smo si sposodili
Ob tem spomnimo, da je Slovenija letos prvič v zgodovini izdala dolgoročne obveznice v višini 1,75 milijarde evrov celo z negativnim donosom do dospetja 0,096 odstotka in s kuponsko obrestno mero 0 odstotkov. To pomeni, da bo Slovenija ob koncu odplačala manj, kot si je sposodila, obresti so negativne. Matej Lahovnik pri tem navaja, da je zelo pomembno, da je država ohranila dobro bonitetno oceno. Dejstvo, da je Slovenija izdala 60-letno obveznico z dospetjem v plačilo leta 2081, pa po njegovem mnenju pomeni, da je naša država zaradi verodostojnih ukrepov v času pandemije COVIDA-19 ohranila ugled tudi na mednarodnih finančnih trgih. “Vse to pa nam omogoča, da se poceni zadolžujemo, praktično po negativni obrestni meri,” je opozoril Lahovnik.

Država v ciljno naravnane projekte ob vnovičnem odprtju
Poleg tega so oči vlade uprte tudi v čas po vnovičnem odprtju življenja po epidemiji. Pripravila je načrt za okrevanje in odpornost, s katerim bo razdelila sredstva, ki jih je vladna ekipa na čelu s predsednikom vlade lani poleti dosegla v Bruslju. Gre za okoli 10,2 milijarde evrov do leta 2027 s poudarkom na večji porabi v prvih letih.

Ob vsem tem posamična ministrstva pripravljajo tudi druge ukrepe pomoči. Tako na primer ministrstvo za gospodarstvo že v mesecu marcu načrtuje 36 milijonov evrov vreden razpis za okrevanje turističnih podjetij, malih in srednjih podjetij. Banka SID bo ponudila 200 milijonov kreditne sheme za gostinska in turistična podjetja s 35-odstotnim poroštvom države.

Podobno bodo tudi druga ministrstva sprejela ciljne načrte za najbolj ranljive dejavnosti, da se bo okrevanje v drugi polovici leta okrepilo. Vsaka epidemija ima namreč svoj konec in vsako okrevanje ima svoj začetek. To zelo dobro vedo tudi v opoziciji, to je v strankah LMŠ, SD, Levica in SAB. Puško v koruzo so vrgli pred začetkom epidemije, po koncu si želijo spet na oblast. Zelo jih namreč mikajo finančna sredstva iz Bruslja. Delili bi, delali ne!

Opozicijski levičarji ne dajo miru
Tretja Janševa vlada, ki je mandat začela v času epidemije, ni imela dneva miru. Pogrom nad njo se je orkestrirano začel še pred njenim imenovanjem. Spomnimo le na pismo 75 samooklicanih intelektualcev, med katerimi so se znašla imena, kot so Rudi Rizman, Ljubo Bavcon, Anton Bebler, Spomenka Hribar, Vlado Miheljak, Niko Toš, Boris Vezjak in drugi. V njem so še pred uradno razglasitvijo epidemije svarili pred posledicami Janševe vlade. Takrat je bil sklican tudi prvi protestni shod, čeprav vlada niti še ni bila imenovana. Ko pa je vlada 13. marca prisegla, so jo najprej čakala skoraj prazna skladišča nujno potrebne zaščitne opreme.

Najprej Tonin in Počivalšek
Vlada je morala ukrepati hitro, v ozadju pa je globoka država že imela pripravljen scenarij afere, katere zastavonoša je bil Ivan Gale. Skoraj ni minil mesec, da ne bi nacionalna TV pripravila oddaje Tarča na to temo. Mainstream mediji so tako začeli iskati “luknje” pri ministrih v povezavi z dobavo njuno potrebne medicinske opreme. Najprej pri obrambnem ministru Mateju Toninu, ki naj bi bil vpleten v nepotizem (a iz tega ni bilo nič), nato pa so se lotili gospodarskega ministra Zdravka Počivalška, ki so ga skušali “namočiti” z domnevno spornim načinom nabavljanja zaščitne opreme. Kasneje se je fronta proti Zdravku Počivalšku preselila še v državni zbor, saj so stranke levega dela opozicije zoper njega vložile interpelacijo, a jo je uspešno prestal.

Montaža: Matic Štojs Lomovšek

Naslednji je bil Hojs
Ministra Aleša Hojsa so anonimneži globoke države kazensko ovadili zaradi revizije postopkov na NPU, nato pa je sledila še interpelacija proti njemu zaradi (ne)odstopa s funkcije. Protesti pred DZ pa so vse bolj postajali performansi raperja Zlatka Čordića, ki je na enem od petkovih protivladnih protestov udaril po kameri in jo iztrgal iz rok snemalca Nova24TV. Protesti so se iz tedna v teden stopnjevali in prerasli v nasilje. Njihov kolovodja Anis Ličina je v oddaji Tednik razlagal o tem, kako se novinarji izognemo udarcem: “Jaz predlagam, če bi bil novinar, da imaš pač neki brezrokavnik, karkoli, označeno z RTV in se hitro izogneš.”

Pogrom nad Pivčevo
Potem ko interpelacija zoper Hojsa ni uspela, se je začel brutalen medijski stampedo na takratno kmetijsko ministrico in predsednico DeSUS Aleksandro Pivec. Ta se je po izglasovani nezaupnici v svetu stranke DeSUS zaradi afere 400 evrov končal z njenim odstopom s funkcije predsednice stranke, kasneje pa tudi z mesta kmetijske ministrice. Na ministrski funkciji jo je nasledil Jože Podgoršek, za predsednika DeSUS pa je bil znova izvoljen Karl Erjavec, ki ga je imela globoka država že pripravljenega za novega mandatarja, ko naj bi konec minulega leta padla Janševa vlada. A kot vidimo, se jim scenarij ni izšel.

Rušili preventivne ukrepe
Naslednji smešen poskus opozicijskih levičarjev je bil zatresti stol šolske ministrice Simone Kustec zaradi ne nošenja maske. Smešen zato, ker prav protestniki niso nosili, in to v času, ko je bilo zbiranje ljudi zaradi ukrepov prepovedano, in širili novi koronavirus. Spomnimo tudi, kako so Socialni demokrati podpirali poziv ravnateljev za šole brez mask, pričakovano pa se jim je pridružil tudi šef Sviza Branimir Štrukelj.

Po vseh neuspešnih manevrih je globoka država oktobra lani na politični parket poslala t. i. Koalicijo ustavnega loka, ki so jo podprle opozicijske LMŠ, SD, Levica in SAB, in to brez zagotovljenih glasov za konstruktivno nezaupnico, saj so računali na del poslancev koalicije. Zato so se nanje začeli brutalni pritiski, in ti se nadaljujejo še danes. Sicer pa je bil izbranec KUL najprej Jože P. Damijan, a so se mu kmalu odpovedali, na lov za poslanskimi glasovi pa poslali Karla Erjavca, ki je znova prevzel DeSUS in stranko potegnil iz koalicije, upajoč na 46. glas za prevzem oblasti. Globoki državi manever ni uspel, saj je po okužbah s COVIDOM-19 v zraku obvisela konstruktivna nezaupnica, ki je bila v DZ vložena 15. januarja. Da je situacija še bolj absurdna, so se poslanci DeSUS uprli svojemu šefu in niso hoteli zapustiti koalicije. Zaradi kaotične situacije se bodo zdaj vrstile interpelacije ministrov, saj jim drugega ne preostane. Minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Janez Cigler Kralj, ministrica za izobraževanje, znanost in šport Simona Kustec ter minister za kulturo Vasko Simoniti pa se že veselijo zagovorov. V ponedeljek je na meniju “težko pričakovana” konstruktivna nezaupnica proti vladi, pod katero se je podpisalo le deset poslancev iz vrst LMŠ, SD, Levica, SAB in DeSUS.

Vida Kocjan, Petra Janša