fbpx

Sloveniji na področju digitalizacije uspel zgodovinski uspeh

Foto: Twitter/iStock / Montaža Demokracija

S tem ko je bil julija letos izdan odlok o ustanovitvi Službe vlade za digitalno preobrazbo, je vlada Janeza Janše dokazala, da si je resno zadala projekt digitalne preobrazbe naše države. Slovenija je namreč na tem področju leta in leta žal zaostajala za večino Evrope. Očitno pa je že prišlo do pomembnih premikov. Slovenija je namreč občutno napredovala na indeksu digitalnega gospodarstva in družbe in se tako prvič v svoji zgodovini prebila nad evropsko povprečje.

Na lestvici indeksa digitalnega gospodarstva in družbe – Desi se je Slovenija s 16. povzpela na 13. mesto. S tem se po besedah vladne službe za digitalno preobrazbo uvršča nad evropsko povprečje na področju človeškega kapitala, povezljivosti in integracije digitalne tehnologije. “Smer je prava, gremo skupaj do vrha,” je v odzivu sporočil minister zadolžen za digitalizacijo Mark Boris Andrijanič. 

Vir: Služba vlade za digitalno preobrazbo

Vir: Evropska komisija

Na področju človeškega kapitala je Slovenija napredovala za dve mesti in s tem zasedla 13. mesto. Do tega je po besedah ministrstva za javno upravo prišlo, ker se je v zadnjem letu dni povečal odstotek strokovnjakov za informacijsko-komunikacijske tehnologije (IKT) in sicer s 3,9 na 4,4 odstotka. Medtem je sicer upadel delež ženskih IKT strokovnjakinj z 20 na 17 odstotkov. Čeprav je Slovenija pri odstotku oseb z vsaj osnovnimi digitalnimi spretnostmi tik pod evropskim povprečjem, pa postaja jasno, da je epidemija prispevala k večjemu zavedanju nujnosti usvajanja digitalnih spretnosti slehernika. To pa lahko predstavlja zelo dobro odskočno desko za ukrepe in napredek tudi na tem področju.

S 16. na 9. mesto je Slovenija napredovala tudi na področju povezljivosti, ki po besedah vladne službe za digitalno preobrazbo obsega parametre splošne razširjenosti fiksnih širokopasovnih povezav, pokritost s hitro širokopasovno povezavo, s fiksnim zelo visoko zmogljivim omrežjem, z omrežjem 4G in pa stopnjo pripravljenosti na omrežje 5G.

Nad evropskim povprečjem pri pokritosti gospodinjstev s fiksnim zelo visokozmogljivim omrežjem
Pri pokritosti gospodinjstev s fiksnim zelo visokozmogljivim omrežjem smo nad evropskim povprečjem, razkriva ministrstvo. Povprečje v Evropski uniji namreč znaša 59 odstotkov, v Sloveniji pa 66 odstotkov, navaja STA. Država je uspešna tudi pri splošni razširjenosti fiksnih širokopasovnih povezav ter pokritosti s hitro širokopasovno povezavo. “Ključno vlogo za izboljšanje uvrstitve države na področju povezljivosti pa ima dražba za frekvenčne pasove 5G iz aprila 2021, na osnovi katere se je odstotek pripravljenosti na 5G omrežje iz nič zvišal na 98 odstotkov,” so poudarili na ministrstvu.

Na področju integracije digitalne tehnologije, ki jo določa delež podjetij, ki uporabljajo družbene medije in umetno inteligenco, količino IKT tehnologije za okoljsko trajnost, čezmejna spletna prodaja, digitaliziranost malih in srednjih podjetij ter uporabe e-računov, je ravno tako mogoče zaslediti napredek. Napredovali smo napreč s 15. na 8. mesto. Slovenija je pri vseh kazalnikih ocenjena enako ali višje od povprečja EU, razen pri podjetjih, ki uporabljajo elektronsko izmenjavo informacij, pri katerih je za tri odstotne točke pod povprečjem EU.

Vir: Evropska komisija

Vladna služba, ki je bila ustanovljena pred 100 dnevi, poudarja, da si prizadeva, da bi se do konca desetletja uvrstili med tistih pet držav Evropske unije, ki so digitalno najbolj napredne. V prihajajočem letu si lahko obetamo uvedbo virtualnega upravnega okenca, e-osebne izkaznice, e-oskrbo starejših, obvezni elektronski podpis v javni upravi in telemedicino. Prišlo pa bo tudi do vzpostavitve Mednarodnega centra za uporabno umetno inteligenco in razvojno-gospodarskega predstavništva v Silicijevi dolini.

Skupni proračun načrta za okrevanje in odpornost Slovenije znaša okrog 2,5 milijarde evrov (5,4 odstotka BDP) in vključuje 1,78 milijarde evrov nepovratne finančne podpore ter 705 milijonov evrov posojil, namenjenih za štiri sklope: zeleni prehod, digitalna preobrazba, pametna, trajnostna in vključujoča rast ter zdravstvo in socialna varnost. 21 odstotkov sredstev iz načrta za okrevanje in odpornost je država namenila za digitalni prehod. Deli z največjim prispevkom so tisti za digitalno preobrazbo javnih storitev in javne uprave (260 milijonov evrov), zdravstveno varstvo (83 milijonov evrov), razvoj kompetenc in posodobitev izobraževalnega sistema (60 milijonov evrov) in digitalizacijo podjetij (49 milijonov evrov). V teku so tudi nacionalne strategije z reformami in naložbami, vključenimi v načrt za okrevanje in odpornost, za digitalne spretnosti in znanja, digitalizacijo podjetij in izboljšanje storitev e-uprave.

Nina Žoher