fbpx

Več počitka, krajši delovni čas in višje plače? To so prazne obljube SD, opozarja ekonomist

Foto: STA

Stranka SD organizira strokovni posvet na temo krajšega delovnega časa, daljšega počitka in višjih plač, kar deluje kontradiktorno, saj je z manj dela težko pričakovati višje plače. Ekonomist Matej Lahovnik meni, da je to prazna obljuba volivkam in volivcem na naslednjih volitvah, saj bi se morala ta tematika reševati na nivoju vsakega posameznega podjetja. “Vsaka dodatna birokratska ovira bo prestrašila možne tuje investitorje, ki bi se sicer raje posluževali fleksibilnejših oblik dela, kot je delo od doma, in vrednotenje dela po rezultatu delavca,” nam je pojasnil Lahovnik. Slednji je prepričan, da bi z obveznim krajšim delovnim časom lahko znižali konkurenčnost slovenskega gospodarstva in si od stranke SD želi, da bi prešla od besed k dejanjem in bi podprla zakon, ki bi znižal plačilo dohodnine in povečal plače delavcem.

Stranka SD je v svojem programu med cilji nanizala skrajšan delovni čas, saj menijo, da bodo tehnološke spremembe vplivale na trg dela in rast brezposelnosti. V svojem programu so zapisali, da smo pred velikimi tehnološkimi spremembami, ki jih napovedujeta nadaljnja robotizacija in digitalizacija, prihaja še do večjega pritiska na delo: z množičnim izginjanjem delovnih mest in tradicionalnih poklicev. Menijo, da bi morali k temu izzivu pristopati strateško in premišljeno, saj bi se lahko v prihodnosti srečali z dolgoročno perspektivo visoke brezposelnosti.

Socialni demokrati želijo v socialnem dialogu doseči postopno skrajšanje delovnega časa, tako da bi leta 2030 delali skupaj 32 ur na teden bodisi s skrajšanjem dnevnega delovnika bodisi z dodatnim prostim dnevom v tednu. “To je tudi odgovor na nove okoliščine dela, pa najsi gre za povečano nujnost mobilnosti zaposlenega v storitvenem sektorju ali za avtomatizacijo in robotizacijo v kmetijstvu in proizvodnji,” so zapisali v svojem programu.

Delodajalci se bodo v prihodnosti posluževali več oblik fleksibilnega dela, kot je delo od doma, in plačilo delavca po rezultatu in ne po številu opravljenih ur. (Foto: Pixabay)

Strokovnjaki menijo, da se ta problematika ne bi smela reševati na državni ravni, temveč na ravni vsakega posameznega podjetja posebej. “Vsaka dodatna birokratska ovira bo prestrašila možne tuje investitorje, ki bi se sicer raje posluževali fleksibilnejših oblik dela, kot je delo od doma in vrednotenje dela po rezultatu delavca,” pojasnjuje ekonomist dr. Matej Lahovnik. Slednji je prepričan, da bi z obveznim krajšim delovnim časom lahko znižali konkurenčnost slovenskega gospodarstva.

Ukrepi so si med seboj nasprotni
V stranki SD se sicer zavedajo, da gre za zahtevno spremembo, ki vpliva na vse družbene in gospodarske sektorje, zato menijo, da je nujno, da je dosežena postopno in s soglasjem socialnih partnerjev. Ideja skrajšanja delovnega časa je zanje preprosta: v manj časa narediti več zaradi izboljšanih metod in tehnologij dela, tako privarčevan čas pa nameniti družini, športu in rekreaciji, hobijem in vsemu tistemu, kar nas v življenju veseli. “Gre za nekoliko nasprotujoče ukrepe, saj je nemogoče od delodajalcev pričakovati, da bodo dali višje plače za manj dela. Pri tem še enkrat poudarjam, da bi bil bolj smiseln pristop spodbujati fleksibilne oblike dela na ravni vsakega posameznega podjetja,” je dejal Lahovnik.

Dr. Matej Lahovnik (Foto: STA)

Države z najvišjo produktivnostjo v Evropi tudi niso države, kjer bi delali največ časa, ampak delajo bolje in pametneje, menijo v SD. “Vsekakor države EU poskušajo uvesti ukrep krajšega delovnega časa, a se to implementira na ravni podjetij. Vsekakor ne bi smela stranka oziroma država uvajati krajšega delovnega časa v smislu novih birokratskih ovir, saj bi to lahko prestrašilo prihodnje investitorje,” pojasnjuje Lahovnik.

V tujini in tudi v Sloveniji podjetja sama uvajajo krajši delovni čas
V Göteborgu na Švedskem se je pred štirimi leti končalo dveletno poskusno obdobje, v katerem so osebju skrajšali delovnik na šest ur. Kot so takrat navedli v predhodnih ugotovitvah, je skrajšanje delovnika zmanjšalo število bolniških dopustov, zaposleni so se počutili bolj zdrave, izboljšala pa se je tudi nega oskrbovancev v domu za starejše, kjer so testirali model krajšega delovnega časa. Francija je bila ena redkih držav, ki je na državni ravni znižala delovnik na 35 ur tedensko, ta ukrep pa je še vedno predmet burnih razprav, saj si desne vlade želijo vrnitev na 39-urni delovnik.

Foto: Pixabay

Ima pa šesturni delovnik svojo ceno, saj krajši delovni čas terja zaposlitev novih delavcev. “V tem trenutku ukrep skrajšanega delovnega časa ni smiseln, saj imamo rekordno zaposlenost in na trgu dela ni dovolj kadra, ki bi to lahko nadomestil,” pravi Lahovnik. Pri tem je poudaril, da se je vlada tega ukrepa posluževala v krizi s koronavirusom, ko je bila brezposelnost visoka in so želeli prebivalce obdržati v stiku delodajalcem. “Ceneje je delavca obdržati s subvencijo na delovnem mestu, kot pa da bi iskal novo delo.”

V Sloveniji je preizkus krajšega delovnega časa testiralo podjetje Skaza. Za to potezo so se odločili zato, ker so njihovi zaposleni odgovorni, zaupanja vredni in predani delu, ki ga opravljajo. Zavedajo se, da je učinkovitost pomembnejši kriterij uspešnosti poslovanja kot število ur, ki jih preživijo na delovnem mestu. Predvidevali so, da krajši delovni čas ne prispeva le k večjemu zadovoljstvu zaposlenih, temveč tudi povečuje produktivnost. “Delo je v krajšem časovnem okviru bolj osredotočeno in bolj učinkovito,” so dejali v enem izmed intervjujev. V Skazi so imeli že nekaj konkretnih rezultatov notranje raziskave zadovoljstva zaposlenih v testnih timih, kjer smo uvedli 6-urni delovnik. Na ocenjevalni lestvici od 1–7 je zavzetost pred uvedbo znašala 5,54, po dveh mesecih je narasla na 5,57; delovna uspešnost se je iz 5,89 dvignila na 6,06; konfliktnost med delom in družino oziroma prostim časom pa se je znižala z 2,26 na 1,93.

Socialni demokrati obljubljajo tudi višje plače, a ne podprejo zakona, ki bi zmanjšal višino dohodnine in omogočil višje plače
V stranki SD se v programu zavzemajo za povečanje minimalne plače, ki bi jo prelevili v dostojno plačo za dostojno življenje. Ta predvolilna obljuba bo težko uresničljiva. Čeprav se zavedajo, da se mnogi javni in gospodarski sektorji danes srečujejo s pomanjkanjem delovne sile in iščejo odgovor v višjih plačah v teh sektorjih, poslanci stranke SD niso podprli zakona, ki bi znižal plačilo dohodnine in delavcem zagotovil dostojnejšo plačo. “V Sloveniji imamo izjemno visoko obdavčenost plač, zaradi tega nam najboljši mladi kadri bežijo v tujino. Če bi socialni demokrati res želeli zagotoviti višje plače, bi morali ta zakon tudi podpreti,” zaključuje Lahovnik.

Sara Rančigaj