fbpx

Tako se steka denar STA v medije levih tajkunov

Predsednica Društva novinarjev Slovenije Petra Lesjak Tušek, direktor Slovenske tiskovne agencije Bojan Veselinovič in odgovorni urednik Mladine Grega Repovž (Foto: STA)

Iz dneva v dan na plano prihaja vedno več informacij v zvezi z delovanjem Slovenske tiskovne agencije (STA). Potem, ko smo razkrili, da je direktor STA Bojan Veselinovič lani zaslužil preko 100 tisoč evrov, kar znaša 155 pokojnin, osrednji mediji pričakovano seveda niso skočili v zrak, čeprav se delovanje STA plačuje iz davkoplačevalskega denarja. Zanimivo pa je, da se ti kljub temu še oglašujejo. Ker gre konec koncev za davkoplačevalski denar, je nedvomno zanimiv tudi vpogled v podatke, ki pričajo o tem, kam se ta denar pretaka naprej.

Če si pogledamo javno dostopne podatke na aplikaciji za prikaz porabe javnega denarja v Republiki Sloveniji Erar lahko vidimo, da je STA daleč največ sredstev do sedaj namenila Banki Intesa Sanpaolo d.d., od leta 2014 pa do danes preko 660 tisoč evrov. Na račun družbe Workforce d.o.o., ki pomaga organizacijam v vseh glavnih gospodarskih panogah oblikovati strategije za pridobivanje ustreznih kadrov, se je v istem obdobju steklo preko 400 tisoč evrov. Največ denarja na mesec je bilo nakazano oktobra 2016 v znesku 9.596,96 evrov.

Vir: Erar

Vir: Erar

STA je na račun hčerinske družbe Factor banke FACTOR-IN, ki se je leta 2016 znašla v stečaju, septembra 2015 nakazala 110.000,00 evrov, novembra istega leta pa 190.000,00 evrov. Podjetju Parks 1 od februarja 2016 pa vse do danes namenila 177.711,41 evrov. Vsak mesec jim v povprečju namenijo nekje med 3 do 5 tisoč evrov. Največja vsota se je na račun tega podjetja nakazala junija letos in sicer v vrednosti 11.240,47 evrov, letos so jim tako skupno namenili 34.148,90 evrov. Če si pogledamo uradno stran podjetja lahko vidimo, da se ukvarjajo z urejanjem parkiranja, upravljanja poslovnih in stanovanjskih objektov ter varovanja ljudi in premoženja.

Vir: Erar

Vir: Erar

Na račun Zavoda ZA spodbujanje razvoja socialnega podjetništva in storitev s sedežem v Ljubljani je STA od oktobra 2017 do danes nakazala skupno 125.318,40 evrov. Na račun Skupine P&P, d.o.o. se je od novembra 2014 do januarja 2016 steklo 82.410,00 evrov. Gre za skupino v lasti družine Polič (Denis Polič, Peter Polič in Vladimir Polič imajo vsak po 33,33 odstotka lastništva). Na račun podjetja PICK & PLACE proizvodnja elektronskih naprav in elektronike d.o.o., ki je sodeč po podatkih dostopnih na Ebonitete ravno tako v lasti družine Polič, se je od decembra 2014 do aprila 2016 steklo 78.244,68 evrov. 

Vir: Erar

Vir: Erar

Zanimiv je podatek, da je STA na račun podjetja Delo d.o.o. v lasti Stojana Petriča v obdobju od marca 2015 do januarja 2020 nakazal skupno znesek v višini 17.093,12 evrov, od tega je bila vrednost v višini 3.672,24 evrov nakazana letos (v enkratnem znesku).  Na račun DZS-ja je bilo od novembra 2014 do avgusta 2020 nakazanih skupno 12.792,72 evrov. Zanimivo pa je, da je DZS sicer solastnik Dnevnika, za katerega pa je znano, da je STA v njem oglaševal. Ker nas zanima kam in koliko denarja se steka za namene oglaševanja, smo na STA naslovili novinarsko vprašanje. Povprašali pa smo jih tudi, čemu so namenili denar na račune omenjenih zasebnih podjetij.

Vir: Erar

Vir: Erar

Osrednji mediji še naprej vztrajajo pri blatenju vlade, češ kako naj bi se ta spravila v vojno z neodvisnostjo medijev. Prodajati namreč skušajo zgodbo, kako naj bi pa vlada potihoma prenehala financirati STA, pri tem pa pozabljajo, da je do tega prišlo, ker direktor STA Bojan Veselinovič ni posredoval celotne poslovne dokumentacije na podlagi katere bi se dalo ugotoviti, koliko denarja bi pomenilo primerno financiranje STA, ki je zakonsko opredeljeno v skladu z Zakonom o STA. Seveda pa se na tem mestu poraja tudi vprašanje, kaj STA počne z oglaševanjem v nekaterih medijih.

Po oceni Ukoma je to izredno sporna zadeva, še več, mnenje Ukoma je, da gre tu za posredno financiranje komercialnih družb. “Kar pa pomeni, da se javni denar preko oglaševanja, steka v zasebna podjetja,” je opozoril Uroš Urbanija. Drugače bi seveda bilo, če bi bili od tega oglaševanja določeni učinki, vendar pa je vprašljivo, koliko novih naročnikov STA dobi, če v izbranih medijih objavi celostranski oglas. STA namreč ni namenjena posameznikom, ampak medijskim družbam oziroma naročnikom, ki pa po navadi niso individualni. Zato v oglaševanju v teh medijih ni nobene prave logike. Če že, pa bi tudi v tem primeru STA morala enakopravno obravnavati vse medije, torej oglaševati v vseh medijih na nek enak način. “Tako da gre tudi tu za zelo sporno zadevo, ki jo je treba izpostaviti,” je zaključil Urbanija.

Odgovor STA objavljamo v celoti:

Uvodoma želimo poudariti, da STA deluje transparentno, skladno z vso veljavno zakonodajo in najvišjimi poslovnimi standardi. Tudi področje nabave je predmet vsakoletnega revizijskega pregleda, večkrat pa je bilo tudi predmet posebnih notranjih revizij, nazadnje v letu 2020. O ugotovitvah te je bil na zadnji seji seznanjen tudi nadzorni svet STA.

Z namenom  nadaljevanju pojasnjujemo vse izvedene transakcije plačil, ki jih navajate v vašem članku.

Transakcije izvedene do Banke Intesa Sanpaolo d.d., ki jih omenjate, predstavljajo odplačilo dolgoročnega posojila, ki ga je družba leta 2015 na podlagi pridobljenih ponudb najela za nakup poslovnih prostorov na Tivolski cesti 48. STA je za najem dolgoročnega posojila in nakup prostorov predhodno pridobila tudi pisno soglasje Ministrstva za finance. Višina in odplačilo dolgoročnega posojila je prav tako vedno razkrita v letnem poročilu družbe. Pred tem je STA delovala v najetih prostorih (od leta 2002), katerih lastnik je bilo podjetje PICK & PLACE (kasneje Skupina P&P, d.o.o.). Stroški, ki jih v članku povezujete s tema podjetjema, so torej najemni stroški za nekdanje poslovne prostore STA.

Ob tem poudarjamo, da je bila odločitev za nakup prostorov sprejeta po večkratnih neuspešnih pozivih državi, da kot lastnica STA zagotovi primerne prostore za opravljanje dejavnosti.

STA odplačuje dolgoročno posojilo za nakup prostorov iz opravljanja dejavnosti. Prav tako za nakup poslovnih prostorov ni dobila nobene dodatne pomoči države. Nakup poslovnih prostorov je družba STA  izvedla sama, s plačilom kupnine prejšnjemu lastniku prostorov, podjetju Factor-IN, in sicer s pomočjo privarčevanih sredstev, ki  jih je ustvarila izključno s tržno dejavnostjo in s pomočjo najetja dolgoročnega posojila pri Banki Intesa Sanpoaolo d.d., od katere je na podlagi razpisa prejela najbolj ugodne pogoje

STA ima s podjetjem Parks 1, d.o.o., sklenjeno pogodbo o storitvah upravljanja, vzdrževanja in varovanja poslovnega objekta. Družba Parks 1, d.o.o., ki deluje kot upravnik poslovne stavbe na Tivolski 48, STA zaračunava za skupne stroške (vzdrževanje, varovanje, zavarovanje, ogrevanje, hlajenje, čiščenje, voda idr.). Ob tem velja poudariti, da so mesečni stroški posojila in stroški upravljanja prostorov nižji, kot so bili celotni stroški, ki jih je  prej imela STA v najetih prostorih.

Vezano na vprašanja, ki se nanašajo na plačila podjetju Workforce, d.o.o, ki je tudi eden od ponudnikov storitev študentskega servisa, pojasnjujemo, da prek te agencije izvajamo plačila vsem študentom, ki delajo na STA. S študentskim delom namreč STA pokriva nekatere manj zahtevne delovne procese. STA v celoti spoštuje delovno-pravno zakonodajo tudi na tem področju. STA namenja velik poudarek razvoju mladih novinarskih kadrov. Tako vsakoletno in v sodelovanju z zainteresiranimi visokošolskimi ustanovami izvaja praktično usposabljanje študentov, med katerim se seznanijo z delom na tiskovni agenciji.

S podjetjem Zavod ZA ima STA sklenjeno pogodbo na podlagi javnega naročila za storitve o zagotavljanju pretočnega predvajanja vsebin. Javno naročilo je bilo pregledano s strani notranje revizije, ki jo je izvedel državni notranji revizor, ki ni imel pripomb. O tem je tudi seznanil nadzorni svet. S pomočjo Zavoda ZA (bolj znanega kot VŽIVO.SI) STA zagotavlja spletne prenose v živo, ki so postali zelo prepoznan del agencijske ponudbe in pomemben vir za pridobivanje tržnih prihodkov STA v zadnjih dveh letih. S storitvijo smo postali uveljavljen in zanesljiv ponudnik t.i. live streamov na trgu. S pomočjo Zavoda ZA zagotavlja STA tudi prenose vladnih novinarskih konferenc na svojih kanalih. Na ta način pripomoremo tudi k večjemu dosegu in odmevnosti vladnih novinarskih dogodkov.

Podjetje DZS, d.d. je bilo na podlagi zbiranja ponudb v preteklih letih nekajkrat izbrano kot najugodnejši ponudnik pisarniškega materiala, tonerjev za tiskalnike in čistil. Vsako leto pripravimo nov izbor in z najugodnejšim ponudnikom sklenemo letno pogodbo o sukcesivni dobavi. Nakazila izvedena družbi DZS,d.d. se nanašajo izključno na plačila za nakup pisarniškega materiala.

Nakazila podjetju Delo d.o.o. se nanašajo samo na plačilo naročnin na tiskane in elektronske edicije, ki jih izdaja to podjetje in jih novinarji STA uporabljajo za potrebe novinarskega dela. Gre za naročnino na Delo in Slovenske novice, zaradi letnega plačila pa smo upravičeni do popusta in dodatnih brezplačnih izvodov. STA ima seveda sklenjene naročnine tudi z drugimi časopisnimi izdajatelji.

Zavračamo tudi namige o neracionalnemu zapravljanju denarja za potrebe oglaševanja. STA doslej ni plačala niti enega oglasa, pač pa gre pri tem izključno za kompenzacijske dogovore o delni izmenjavi naših storitev v obliki oglasnega prostora. Gre za običajno prakso, ki se je pri nižanju stroškov za dobljeni oglasni prostor poslužujejo tudi druge medijske hiše. Na ta način poskušamo ohraniti naročniško razmerje z medijskimi partnerji, oglasni prostor v drugih medijih pa nam omogoča doseči večjo prepoznavnost STA in njenih storitev, ki so pomembne za doseganje tržnih ciljev. Ne gre pozabiti, da STA polovico svojih prihodkov ustvari na trgu, v zadnjih letih pa tržni prihodki beležijo stalno rast. STA na ta način pokriva tudi manko iz naslova opravljanja javne službe. Z oglasnimi sporočili STA tako krepi prepoznavnost v širši javnosti in promovira lastne storitve, dogodke in projekte. Vse prihodke in stroške iz naslova pogodb o delni kompenzaciji plačila z njihovimi storitvami v celoti evidentiramo pod tržno dejavnost, ki jo STA izvaja v skladu z ZSTAgen. Še enkrat – ti oglasi niso financirani iz javnih sredstev, se pravi iz nadomestila, ki ga dobivamo za opravljanje javne službe. Dogovori so urejeni z veljavnimi pogodbami in tudi za kompenzacijski del so izmenjane fakture, zanje pa odveden davek na dodano vrednost.

Vezano na prejemke direktorja STA, ki ste jih tudi navajali na vaši spletni strani, ponovno pojasnjujemo, da ne držijo, so pa sicer v celoti javno objavljeni tako v letnih poročilih STA kot na spletni strani STA.

Ob 32 letih delovne dobe je bila za mesec oktober direktorju izplačana neto plača v višini 3.552,27 EUR. Plača direktorja je odmerjena v skladu z vsemi določili Zakona o prejemkih poslovodnih oseb v gospodarskih družbah v večinski lasti Republike Slovenije in samoupravnih lokalnih skupnosti, ki ne dovoljuje izplačil nikakršnih dodatkov – tudi ne dodatka na delovno dobo. V letu 2019 je bila povprečno mesečna neto plača direktorja STA 3.409,26 EUR.

Skupni znesek izplačil direktorju, ki je vsakič objavljen v letnem poročilu STA, predstavlja bruto bruto prejemke in vključuje tudi zakonsko določen enkratni spremenljivi prejemek ter stroške za prehrano in prevoz na delo.

Sara Kovač