fbpx

Tudi vidnemu članu SD Patricku Vlačiču uspel podvig, da je parcela iz kmetijskega zemljišča postala stavbna parcela!

Foto: STA/Printscreen

Zdi se, da nepravilnostim okrog izdajanja gradbenih dovoljenj v občini Piran, kar ni videti konca. Potem, ko smo pred dnevom podrobneje predstavili zgodbo okrog nezakonite gradnje v povezavi z nekdanjim načelnikom upravne enote Piran Ivanom Seljakom, ki jo je podrobno raziskal Žarko Sajič, v nadaljevanju predstavljamo primer v povezavi z nekdanjim ministrom za promet Patrickom Vlačičem, ki je v preteklosti zasedal mesto podpredsednika stranke SD. 

Patrick Vlačič je po navedbah Žarka Sajiča pred leti že kupil miniaturno hiško, zgrajeno na miniaturni in za pozidavo povsem neustrezni kmetijski parceli št. 466/2 k.o. Sečovlje. “Po prvi zavrnitvi gradbenega dovoljenja s strani UE Piran se je zadeve lotil “sistemsko”. Najprej je formalno prepisal to nepremičnino na očeta, Vilija Vlačiča. Kmalu zatem je na UE Piran izposloval “legalno” izdano gradbeno dovoljenje, čeprav je posegel na kmetijsko zemljišče, ki ni izpolnjevalo tudi številnih drugih pogojev iz lokalnega prostorskega akta in Zakona o graditvi objektov (ZGO) ter si tako zgradil večnadstropno stanovanjsko vilo na ekskluzivni lokaciji s pogledom na Sečoveljske soline, tlorisne površine cca od 80 m2 do 90 m2.”

Vlačiču je to uspelo, kljub temu, da so se tudi predhodni lastniki iste nepremičnine že leta in leta zaman trudili, da bi si pridobili gradbeno dovoljenje, kar je EU Piran vztrajno zavračala. “Na tej parceli namreč v skladu z 123. členom ZGO in prostorsko ureditvenimi pogoji takšna pozidava, kot jo je naprimer izvedel Vlačič zaradi hkratnega neizpolnjevanja številnih različnih pogojev nikakor ni dovoljena,” kritično poudarja Sajič. V 13. členu Odloka o prostorsko ureditvenih pogojih za območja prostorskih celot Strunjan, Seča, Karbonar- Lucan, Sečovlje in Liminjan-Vinjole-Krog v Občini Piran je mogoče prebrati, kakšne vrste pozidava izven območja zgoščene pozidave je dovoljena. Objekta, ki predstavlja popolnoma novo gradnjo, kakršno je na tej parceli zgradil Vlačič, v skladu s 13. členom splošnega PUP-a, ni dovoljeno graditi.

Novi objekt se lahko gradi le in samo na enakem mestu in enakih gabaritih
123. člen Zakona o graditvi objektov predvideva, da se lahko v primeru odstranitve starega in gradnje novega objekta – tako imenovane nadomestne gradnje, novi objekt gradi le in samo na enakem mestu in enakih gabaritov, kot jih je imel stari objekt, ne glede na določila lokalnega prostorskega akta. Vlačič bi torej lahko v skladu z navedeno zakonsko omejitvijo zgradil le okrog 20 kvadratnih metrov velik, enonadstropen objekt, ki bi bil popolnoma identičen, kot je bil prejšnji objekt. To bi moral storiti na povsem enakem mestu, na katerem je bil objekt zgrajen.

Sajič navaja, da je bil v konkretnem primeru grobo kršen tudi 20. člen splošnega PUP-a, ki opredeljuje, da mora biti velikost stavbenega dela parcele praviloma 600 m2 na ravnem ali 800 m2 na nagnjenem terenu. “To je hkrati pogoj, ki je na območju razpršene gradnje eden izmed najpomembnejših pogojev za gradnjo takšne hiše, kot si jo je omislil Vlačič, poudarja Sajič in dodaja, da gre v primeru njegove parcele št. 466/2 k.o. Sečovlje za bistveno manjšo površino kot znaša minimalni pogoj po splošnem PUP-u.” Celotna parcela št. 466/2 k.o. Sečovlje je namreč bistveno manjša, kar je bil doslej eden izmed temeljnih razlogov, zaradi katerih gradnja takšnega objekta ni dovoljena.

Razvidno je, da je namenska raba kmetijsko zemljišče
Podatke o namenski rabi posameznih parcel, vključno s parcelo št. 466/2 k.o. Sečovlje, je Geodetski upravi Republike Slovenije (GURS) za namen izdelave centralne baze že pred leti sporočila Občina Piran. V Odloku o spremembi in dopolnitvi prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega plana Občine Piran (v nadaljevanju: Prostorskem občinskem planu) oziroma v njeni grafični prilogi je občina opredelila namensko rabo stavbnih zemljišč. Razvidno je, da je namenska raba celotne parcele, št. 466/2 k.o. Sečovlje, kmetijsko zemljišče in ne stavbeno zemljišče, opozarja Sajič.

Kako je lahko ta parcela iz kmetijskega zemljišča postala stavbna parcela in to kot kaže na celotni površini, je seveda zelo problematično, poudarja Sajič. Glede na to, da je bil objekt na tej parceli zgrajen pred letom 1967, je nesporen stavbni del parcele le stavbišče, na katerem je bil pred letom 1967 zgrajen objekt. Preostali del parcele bi torej lahko postal stavben le na podlagi konkretne določitve namenske rabe te parcele v Prostorskem občinskem planu (tedaj se to ni zgodilo) ali po novem v Občinskem prostorskem načrtu (OPN), ki pa še ni sprejet. “Vse druge kolobocije niso zakonsko skladne in to zelo zelo dobro vedo tako na Občini Piran, kot tudi na UE Piran,” je kritičen.

Foto: STA

Po besedah Sajiča morebitno sklicevanje na, na primer, nezakonito točko 8.4.2. Prostorskega občinskega plana, ki naj bi dopuščala ugotavljanje takšnih “napak” in ugotavljanje le teh na naslednji seji OS (med občani znana kot točka Gregor Golobič), navadna bedarija ali bolje rečeno barabija. “In tega se ponovno zelo dobro zavedajo tako pristojni na Občini Piran, kot tudi pristojni na UE Piran. Takih “ugotovitev” preprosto ni mogoče zakonito izvesti na način, kot je naveden v točki 8.4.2.” Za vsebinske spremembe občinskega plana (prekvalifikacija iz kmetijskega v stavbeno zemljišče) so zakonsko predpisane predhodne javne obravnave, soglasja MOP in drugi zapleteni postopki, ki so predvideni za sprejem (dopolnitve ali popravke) Prostorskega občinskega plana (danes OPN). “Nezakonitost tega določila točke 8.4.2 se je doslej med drugim že velikokrat razčistila na pritožbenih postopkih na drugi stopnji (na Ministrstvu za okolje in prostor), Upravnem sodišču in drugih instancah,” razkriva Sajič.

Površina stavbnega dela zemljišča na parceli št. 466/2 k.o. Sečovlje je lahko zgolj enaka površini stavbišča nekdanjega starega objekta, zgrajenega pred letom 1967 oziroma le 20 m2. Iz tega razloga je lahko v primeru izdaje gradbenega dovoljenja poleg navedenih kršitev ZGO in splošnega PUP-a, kršeno še eno določilo (omejitev) 20. člena in sicer izkoristek pozidljivosti stavbnega dela zemljišča, ki znaša samo 0,3. Ker pa znaša v konkretnem primeru površina stavbnega dela zemljišča le toliko, kolikor je znašala površina starega objekta, bi lahko bila v skladu z 13. in 20. členom splošnega PUP-a legalno dovoljena le nadomestna gradnja in še to pod doslednimi pogoji iz 123. člena ZGO, torej gradnja objekta le in samo na enakem mestu in enakih gabaritov, kot jih je imel star objekt. Na parceli 466/2 k.o. Sečovlje tako v preteklosti ni bilo mogoče graditi večjega oziroma drugačnega objekta, kot je bil že stari objekt. Nikakor pa seveda ne več etažne stanovanjske vile na površini od 80 do 90 kvadratnih metrov.

“Nadomestna” gradnja Vlačiča (Foto: Printscreen)

“UE Piran v skladu z omenjenimi predpisi večinoma zavrača izdajo gradbenih dovoljenj v primerih, ko je le malenkost kršen zgolj eden izmed pogojev, ki so bili kršeni v primeru Vlačič,” izpostavlja Sajič. “V nekaterih primerih (ta še zdaleč ni edini) pa prihaja očitno do zavestnih številnih kršitev zakona in lokalnih aktov, kar je očitno lahko povezano samo z zavestnimi nezakonitimi (korupcijskimi) dejanji,” je prepričan Sajič. Ob tem pa še dodaja, da je prepričan, da do takšnih napak zagotovo ni prišlo po naključju.

Na Uradu za okolje in prostor Občine Piran niso zahtevali razveljavitve
“UE Piran je po uradni dolžnosti predhodno posredovala sporno gradbeno dovoljenje tudi na Urad za okolje in prostor Občine Piran (Manci Plazar),” opozarja Sajič in dodaja, da kljub temu, da je bila omenjena seznanjena z neobičajno spremembo stališča UE, ni ukrepala ali zahtevala razveljavitve spornega in v številnih delih nezakonitega gradbenega dela, kot bi bilo pričakovati. “Lazarjeva ni ukrepala tudi v drugih, njej znanih in podobno spornih, primerih. To kaže na zlizanost odgovornih na najvišji ravni UE Piran in Občine Piran. Najbolj boleče pa je, da je gradbeno dovoljenje UE izdala za parcelo št. 466/2 k.o. Sečovlje, v posmeh vsem prejšnjim lastnikom te parcele in lastnikom podobnih parcel, ki so se ob veljavnosti istih lokalnih predpisov in zakonov leta in leta zaman trudili, da bi prišli do gradbenega dovoljenja,” je prepričan Sajič.

Zaradi nezmožnosti pridobitve gradbenega dovoljenja so bile takšne nepremičnine prodane za smešno nizko ceno. Po besedah Sajiča je zanimivo, da bodo strokovne službe Občine Piran v prihodnjih mesecih ponovno vložile v obravnavo na občinski svet tri nove PUP-e, ki naj bi nadomestili stari splošni PUP. “To bodo storili kljub zavedanju, da se s PUP-i zaradi nesprejetja Občinskega prostorskega načrta (OPN) pereče prostorske problematike z novimi PUP-i nikakor ne da razrešiti. OPN bi morala občina Piran sprejeti že zdavnaj, saj je zakonski rok za sprejetje že zdavnaj potekel, vendar si občinski in drugi “strokovnjaki” zaradi zamegljevanja podobnih starih grehov, trdovratno prizadevajo za sprejem spornih PUP-ov ine ne OPN-ja, ki bi to meglo lahko edino dokončno razčistil,” kritično poudarja Sajič. OPN namreč predstavlja temeljni planski dokument na področju urejanja prostorske problematike, medtem ko PUP predstavlja le nekakšno nadgradnjo občinskega prostorskega plana. Sajič poudarja, da to z drugimi besedami pomeni podobno, kot če bi se gradbinci lotili  gradnje v prvem nadstropju, ne da bi pred tem postavili pritličje.

Sajič izpostavlja, da je Ivan Seljak (prej Klavdij Mally) osebno odobril številna sporna gradbena dovoljenja, ki so bila izdana v nasprotju z določili zakona, občinskega plana in predvsem splošnih PUP-ov. “Takoj po sprejetju novih PUP-ov bi vsi stari primeri gradbenih dovoljenj na nek način za vedno pristali v arhivu. Le na tak način bi lahko Seljak in njegovi občinski prijatelji vso nesnago zelo učinkovito in za vedno pospravili,” zaključuje Sajič.

Nina Žoher