fbpx

Vse več dokazov, da je kampanja proti noveli zakona o vodah vodena iz enega centra – zraven pa kup nevladnih organizacij!

Predsednica GWP Slovenija Barbara Čenčur Curk na posvetu pri predsedniku RS (Foto: STA)

Protivladna propaganda se pred referendumom o zakonu o spremembah in dopolnitvah zakona o vodah le še stopnjuje. Aktivistični igralci v svojih posnetkih igrajo na sentiment občinstva – pravih argumentov očitno nimajo, večinski mediji pa ponorelo poročajo o domnevnih lažeh, ki naj bi jih s svojim letakom širila vladna koalicija. Prihaja pa ob vsem tem tudi do zanimivih ugotovitev – na primer, da organizacije in politične stranke nemoralno sodelujejo, kampanja je namreč več kot očitno vodena iz enega samega centra. Če o zadevi nimaš lastnega mnenja, je seveda najlažje trobiti iste nesmiselne stavke, ki nimajo nobenega podkrepljenega argumenta.

Profesorica s katedre za aplikativno geologijo na naravoslovno-tehniški fakulteti in predsednica GWP Barbara Čenčur Curk je v klepetu na portalu MMC zatrdila, da je vse, kar je navedeno na vladnem letaku, laž in zavajanje. Po njenem mnenju novela zakona o vodah med drugim dovoljuje gradnjo zunaj naselja in direktno na vodah, kar do sedaj ni bilo dovoljeno. Curkova je kot fizična oseba tudi prijavljena kot organizator referendumske kampanje v okviru Referenduma o Zakonu o spremembah in dopolnitvah Zakona o vodah (ZV-1G), ki b opotekal 11. julija. Kot ena izmed organizatork kampanje je poslala vlogo za uporabo brezplačnih plakatnih mest – kar je pri tem zanimivo, je to, da so bile vse vloge očitno napisane po isti predlogi, torej, kot da bi vse prihajale iz enega centra, od istega vira.

“V nadaljevanju vam posredujemo vlogo oziroma prijavo za uporabo brezplačnih plakatnih mest v vaši občini, za namene kampanje,” je zapisalo več društev in strank, vsi pa so tudi nadaljevali v povsem enakem slogu. Poleg Curkove so tak dopis poslali iz inštituta Danes je nov dan, iz stranke SD, Inštituta 8. marec, iz Eko kroga, iz zavoda Red Tree Heritage, društva Morigenos, društva Focus, društva Svetumet, društva Cedradruštva Cipra, iz civilne iniciative Danes! in seveda tudi iz stranke Levica. Različne organizacije, ki se borijo zrušiti zakon o vodah, torej več kot očitno med seboj sodelujejo oziroma so verjetno celo vodene iz istega centra.

Zanimivo je, da so se teden dni pred razpisanim referendumom razpisali tudi skoraj vsi večinski mediji – seveda v prid pobudnikov referenduma oziroma nasprotnikov novele zakona ali bolje rečeno aktualne vlade. Da naj bi letak koalicije o zakonu o vodah vseboval polno laži, so poročali v Delu, na MMC-ju in na portalu 24.com. “Moj pristop k zakonu torej ni, da ga ni možno izboljšati, ali da izboljšav ne potrebuje. Se je pa treba zavedati, da se je sprememb tako pomembnega zakona enostavno treba lotiti preudarno in s pravočasno vključitvijo stroke,” je za siol.net povedal pobudnik referenduma Aljoša Petek.

 

 

Nezaupanje politiki izhaja iz preteklih izkušenj – kar glede na preteklo politično garnituro ni presenetljivo
Soočenje zagovornikov in nasprotnikov novele zakona o vodah je potekalo tudi pri predsedniku države Borutu Pahorju. Po poročanju MMC-ja je predavatelj na Evropski pravni fakulteti v Novi Gorici za pravo prostorskega urejanja Marko Starman ocenil, da gre diskusija zlasti v smeri nezaupanja v izvajanje in nadzor nad izvedbo določenih pravnih ureditev. Član Pahorjevega stalnega posvetovalnega odbora, sekretar na Agenciji RS za okolje in predavatelj za področje meteorologije na novogoriški univerzi Klemen Bergant je menil, da se ne more a priori dvomiti o strokovnih institucijah in njihovih odločitvah. Strokovnjak za vode in poplavno varnost ter projektant pri družbi Izvo-r Rok Fazarinc pa je ocenil, da so za zdaj mnenja Direkcije RS za vode zelo stroga in zaupanja vredna. Tam je bila tudi Curkova, ki je menila, da nezaupanje politiki izhaja iz preteklih izkušenj. Po njenih besedah večina posegov ne bo mogla narediti, vedno pa se pokaže nekaj izbrancev.

Sara Bertoncelj