fbpx

SDS je vodilna stranka po številu poslank državnega zbora

SDS ima v državnem zboru toliko poslank kot vse stranke Kula skupaj (Foto: SDS)

Socialni demokrati (SD) se hvalijo, da so pri deležu kandidatk za volitve v državni zbor v primerjavi s preostalimi strankami daleč najboljši. Kakšno težo pa naj bi to sploh imelo? Zakon o spolnih kvotah je znan, realnost pa tudi. V sedanji sestavi Državnega zbora RS ima Slovenska demokratska stranka toliko poslank kot vse stranke Kula skupaj! SD ima samo – dve. 

Bližajo se volitve, ki bodo v nedeljo, 24. aprila, in predvolilna kampanja je v polnem teku; trajala bo do petka, 22. aprila, opolnoči, ko bo nastopil volilni molk. Politične stranke so že vložile kandidatne liste (skupno 20), večina v vseh osmih volilnih enotah, pri čemer, jasno, vsaka stranka poudarja, da so njeni kandidati najboljši.

Ob volitvah se vsakokrat odpre tudi vprašanje razmerja med spoloma in tokrat ni nič drugače, le da je nekoliko smešno, ker se z deležem kandidatk – ta naj bi bil skoraj 50-odstoten – najbolj hvali stranka SD, ki ima ta čas v državnem zboru 13 poslanskih mest, na njih pa le dve poslanki, kar je le 15,4-odstotni ženski delež!

Foto: STA

Sedanja sestava državnega zbora
Poglejmo si to žensko-moško razmerje v državnem zboru danes: SDS ima 26 poslanskih sedežev, od tega jih 10 zasedajo ženske, kar je 38,5-odstotni delež. To so: Alenka Jeraj, Anja Bah Žibert, Elena Zavadlav Ušaj, Eva Irgl, Karmen Furman, Karmen Kozmus Ferjan, Lidija Ivanuša, Mojca Škrinjar, Nada Brinovšek in Suzana Lep Šimenko.

Tako imenovana koalicija KUL, v kateri so štiri stranke, pa se lahko »pohvali« le s 25-odstotnim ženskim deležem. LMŠ, SD, Levica in SAB imajo namreč skupaj 40 poslanskih mest in od tega jih le deset pripada ženskam. LMŠ ima na svojih 14 poslanskih sedežih štiri poslanke (Jerca Korče, Andreja Zabret, Lidija Divjak Mirnik in Tina Heferle), SD ima 13 poslanskih mest in na njih poslanki Bojano Muršič in Meiro Hot, Levica ima od sedmih dve poslanki, Natašo Sukič in Violeto Tomić, SAB pa od šestih prav tako dve, Mašo Kociper in Alenko Bratušek. Skratka: samo SDS ima toliko poslank, kot vse štiri stranke Kula skupaj.

Našteli smo 20 poslank, spodobi se, da omenimo še preostalih šest. To so Iva Dimic in Tadeja Šuštar Zalar (NSi), Mojca Žnidarič in Monika Gregorčič (Konkretno), Janja Sluga (poslanska skupina nepovezanih poslancev) in Mateja Udovč (nepovezana poslanka).

V zdajšnji sestavi državnega zbora poslanke predstavljajo 28,9-odstotni delež (od skupno 90 poslanskih sedežev jih 26 zasedajo ženske, 74 pa moški), kar je razmerje, ki Sloveniji, priznajmo, res ni v ponos.

Med kandidati dobrih 44 odstotkov žensk
Ob volitvah se karte premešajo na novo. Imamo zakon, ki zahteva, da je na kandidatnih listah najmanj 35 odstotkov žensk oziroma moških. Letos se po podatkih STA za 88 poslanskih mest poteguje 1.464 kandidatov, med njimi pa je nekaj več kot 44 odstotkov žensk (649). Tudi v tej luči torej hvalisanje predsednice SD Tanje Fajon ne pomeni praktično nič. Tako kot vse druge stranke so zadostili pogojem zakona. Druga stvar je seveda, kako stranke razporedijo kandidatke na t. i. izvoljiva mesta in kakšen je na koncu rezultat. Zakon o spolnih kvotah se pač nanaša le na kandidatne liste.

Še nekaj statistike o aktualnih kandidatih za poslance državnega zbora: med njimi je 80 sedanjih poslancev, 10 ministrov in več županov. Povprečna starost kandidatov je nekaj manj kot 49 let (od 18 do 82 let). Za poslanca bodo kandidirali aktualni ministri: minister za obrambo Matej Tonin (NSi), minister za gospodarski razvoj in tehnologijo Zdravko Počivalšek (Konkretno), zunanji minister Anže Logar (SDS), notranji minister Aleš Hojs (SDS), minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Janez Cigler Kralj (NSi), ministrica za izobraževanje, znanost in šport Simona Kustec (Konkretno), minister za infrastrukturo Jernej Vrtovec (NSi), minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Jože Podgoršek (NSi), minister za razvoj, strateške projekte in kohezijo Zvonko Černač (SDS) in minister za digitalno preobrazbo Mark Boris Andrijanič (NSi).

V volilno tekmo vstopa tudi 13 poklicnih županov, med njimi župan Tolmina Uroš Brežan (Gibanje Svoboda), župan Tržiča Borut Sajovic (Gibanje Svoboda), župan Logatca Berto Menard (Povežimo Slovenijo), župan Moravč Milan Balažic (Povežimo Slovenijo), zbiljski župan Darko Horvat (Povežimo Slovenijo), župan Rogatca Martin Mikolič (NSi) in župan Iga Janez Cimperman (Povežimo Slovenijo).

Kandidati prihajajo z različnih poklicnih področij. Med njimi je kar nekaj pravnikov in ekonomistov, direktorjev družb, učiteljev, zdravnikov in  tudi samostojnih podjetnikov z različnih področij.  Seveda tudi tokrat stranke stavijo na znana imena: Gibanje Svoboda je denimo angažiralo boksarja Dejana Zavca in novinarki Mojco Pašek Šetinc in Alenko Sivko, tu so še Urška Žolnir Jugovar (Povežimo Slovenijo), novinarji Blaž Zgaga (SD), igralec in voditelj Jonas Žnidaršič (SD) in glasbenik Boštjan Konečnik (SDS).

Eva Irgl, poslanka SDS, je poslanka z najdaljšim stažem; teče že njen peti mandat. (Foto: arhiv Demokracije)

Meritrokracija?
Kakor koli, treba je priznati, da Slovenija pri vprašanju zastopanosti spolov v državnem zboru ne blesti. V prejšnjem sklicu je bil delež žensk 35,6 odstotka, leta 2018 pa se je znižal na 24,5 odstotka, čeprav je bilo na kandidatnih listah 44 odstotkov žensk, največ do takrat. Letos je odstotek žensk na kandidatnih listah podoben – kakšen bo dejanski rezultat, bomo še videli. Mnogi se sprašujejo, ali je zakon o spolnih kvotah sploh smiseln, saj naj bi delovala meritrokacija, a vprašanje je, koliko ta dejansko deluje.

Naj še dodamo, da po do zdaj znanih podatkih za poslanca italijanske in madžarske narodne skupnosti kandidirajo samo moški: pri italijanski narodni skupnosti aktualni poslanec Felice Žiža in dolgoletni predsednik Unije Italijanov Maurizio Tremul, pri kandidatih za madžarsko narodno skupnost pa sedanji poslanec Ferenc HorvathOtto Močnek in Mihael Kasaš.

Janja Strah