fbpx

“Civilna družba” stranke Levica v pomoč globoki državi

Filip Muki Dobranić iz organizacije Danes je nov dan. (Foto: STA)

Vzporedni mehanizem globoke države doživlja takšne krče in popadke kot leta 1988, ko so nekateri že imeli pripravljene kovčke v strahu pred podobno usodo, kakršna je doletela Ceauşescuja.  Volitve bodo čez tri mesece, njihova, nekoč brezhibna infrastruktura proizvodnje novega liberalnega obraza pa je, sodeč po politbarometrih, povsem nasedla.

Zato smo v zadnjih dneh priča angažiranju t. i. civilne družbe, ki bo volivce tri mesece prepričevala, da je zdajšnja vlada fašistična.

“Civilna družba” na klic
Ljudje, ki si danes nadevajo plašč homogene volje civilne družbe, so skupina profesionalnih proračunskih zajedavcev predvsem v ideološki sferi stranke Levica. Leve stranke so jih v desetletju hegemonskega vladanja ustvarile kot svojo ideološko vojsko na terenu, saj so nevladniki v prejšnjih mandatih na razpisih dobivali sredstva že po avtomatizmu, kot da gre za neko vrsto socialnih transferjev. Zato govorimo o tako imenovani civilni družbi.

Foto: STA

“Civilno družbo” vzporedni mehanizem globoke države običajno aktivira tik pred koncem predvolilnega obdobja za čim večjo odmevnost na vikend volitev. Tako je leta 2018 v četrtek pred nedeljskimi volitvami potekal “shod proti sovraštvu” s slogani, kot sta bili “Ne človek, pravi sovražnik je kapital”, “76 let kasneje žica in fašizem še vedno tukaj”. Šlo je torej za nekakšne protokolesarje. Pozivali so tudi k večji regulaciji sovražnega govora na socialnih omrežjih. Eden od pobudnikov protesta Filip Dobranić je bil nato do predvolilnega molka reden gost pogovornih in informativnih oddaj, kjer je svaril pred nevarnostjo desnega ekstremizma, ki se nam obeta z morebitno vlado pod vodstvom SDS. Tisti predvolilni protest je bil ključen, saj so ga novinarji Pop TV in RTVS izkoristili za to, da so se na zadnjem predvolilnem soočenju pogovarjali pretežno le o “sovražnih” tvitih desnih politikov.

Prozorni “Glas ljudstva”
Danes se je isto podzemlje aktiviralo že tri mesece pred volitvami. Akcija se je začela na različnih ravneh mladinskega aktivizma. Pri najbolj prominentnem v zadnjem času – javni predaji 138 zahtev iniciative Glas ljudstva političnim strankam – je spet sodeloval Filip Dobranić. Pozdravit so jih prišle vse stranke KUL, Z.Dej, Pirati, LIDE in Vesna ter tako skrajnemu delu levega političnega bazena med vrsticami povedale, da so voljni sluge naslednjega dela projekta samo-da-ni-Janša. 138 zahtev je kolaž že znanih protikapitalističnih, probegunskih stališč iz protesta leta 2018 ter krilatic dveh let pandemskih politkolesarskih protestov: davčna reforma za pravično razdelitev bogastva (beri: socialistična redistribucija),  sankcioniranje sovražnega govora v medijih in javnem komuniciranju (beri: internetna policija),  zaščita pravic beguncev in migrantov (beri: azil za vsakega ahmada), omejitev investicij v vojaško opremo in referendum o članstvu v Natu (beri: skrajno leve težnje po vojaški kapitulaciji),  priznanje samostojne Palestine (beri: nadaljevanje Titove politike podpore palestinskim teroristom).

Filip Dobranić iz Zavoda Danes je nov dan (Foto: STA)

Zahteve so izredno podobne programu stranke Levica. Tako podobne, da bi kdo še posumil, da so jih pisali isti ljudje. Razumljivo, da se je zahtevam skrajne mladine prišla poklonit prav ta stranka. Prav tako Socialni demokrati, ki so z Nemcem, s Koprivcem, Hotovo, Fajonovo in z zunanjimi operativci (Jauševec, Štromarjer) postali etablirana dvojčica Levice. Bolj zanimivo je, da so se zahtevam po redistribuciji bogastva, priznanju teroristične Palestine in izhodu iz Nata prišli poklonit deklarirani liberalci (Z.Dej, LMŠ, SAB, LIDE). To kaže, da so slovenski liberalci – stari in prenovljeni – liberalni le v imenu.

Bizarni Nikin “inštitut”
Druga fronta “civilne družbe” davkoplačevalskih odjemalcev, zbrana pod dežnikom (tako imenovanega) raziskovalnega Inštituta 8. marec je bila manj impresivna, a veliko zabavnejša. Inštitut je na novinarski konferenci predstavil gibanje Gremo volit, v okviru katerega bodo zbirali podpise za zakon, s katerim želijo v prejšnje stanje vrnili zakone, ki jih je sprejela Janševa vlada. Podpirali bodo vsakega, ki je proti NSi in SDS. Bizarnosti dogodka niso mogli prikriti niti novinarji večinskih medijev, ki so številčno presegali nastopajoče. Nastopi direktorice inštituta Nike Kovač in njenih kolegov so bili povsem nekoherentni. Mladim aktivistom je nekdo očitno napačno svetoval in nehote povzročil piarovsko katastrofo, saj so se že naslednji dan upokojenci spraševali, ali bodo morali vrniti dodatke na pokojnine in turistične bone, saj nekateri, enako kot Nika Kovač in njeni sotrpini, ne razumejo na kakšen način se v parlamentarni demokraciji sprejemajo zakoni. Zagrozili so še, da bodo na teren poslali 1300 aktivistov, ki bodo ljudi nagovarjali, naj gredo na volitve volit proti desni vladi, kar je močno zadišalo po dogodkih sredi državnega udara leta 2013, ko so skupine ustrahovalcev ljudi obiskovale na domu.

Nika Kovač, Inštitut 8. marec. (Foto: STA)

Izstavili bodo račun
Igra je jasna. “Civilna družba”, sestavljena iz tihih in odkritih članov stranke Levica, se je odločila aktivno vstopiti v politično igro, da bi pomagala kilavi koaliciji KUL in že danes kompromitiranemu povratniku Robertu Golobu. Seveda bo “civilna družba” tako kot leta 2018 za svoje usluge kasneje izstavila račun – zahtevala bo zagotovljene zmage na razpisih in deleže v dohodninskem skladu za nevladne organizacije, v katerem bo dvakrat več denarja kot do sedaj (prej 0,5 odstotka, zdaj 1 odstotek). Gre za milijone vašega denarja, ki bo v primeru leve koalicije posrkan v finančne obvode Mirovnega inštituta, Umanotere, Legebitre, Maske in drugih vojakov revolucije. Dobranićev zavod Danes je nov dan je bil za proteste leta 2018 dobro nagrajen –  v času Šarčeve vlade so se financirali celo iz postavke Urada vlade za komuniciranje.

Golob z nahrbtnikom
Jasno je, da mediji Roberta Goloba ne morejo hermetično izolirati od resničnosti. Nekdo ga bo sredi volilne tekme soočil z njegovo milijonarsko plačo in s tem, da prodaja utopične zgodbe o obnovljivi energiji, ki nimajo podlage v zakonih narave. Leta 2014 je medijem uspelo zaščititi že takrat v debatah izredno povprečnega Mira Cerarja.  Leta 2018 jim ni več uspelo – Marjan Šarec je kljub podpori medijev prejel slabih 13 odstotkov. Ravno v tem obdobju je začela veliko večja količina državljanov pridobivati novice “pri viru” – iz socialnih omrežij. Tudi Goloba čaka boj z njegovimi demoni. Tisti, ki so ga ustvarili (med njimi tudi mediji), se tega dobro zavedajo in so že vnaprej predvideli bližajočo se potencialno katastrofo, ko bi Golob uničil zanesljiva psevdoliberalna partnerja globoke države (SAB in LMŠ) in posegel v volilno telo Socialnih demokratov. Težko pa bi s svojo pompozno retoriko in samogovori prepričal volivce desne sredine, ki imajo svojo bazo (SDS in NSi), prav tako pa ne volivcev leve sredine, ki jim Povežimo Slovenijo po več kot 20 letih ponuja otok normalnosti in blairovske gospodarstvu prijazne socialne demokracije.

Vprašljiv izkupiček
Predčasni vpad “civilne družbe” na politično prizorišče je tako predvsem odraz panike in obupa. A letošnji hitri začetek jim utegne prekrižati načrte, saj so ljudje po dveh letih politkolesarskega norenja po ljubljanskih ulicah takšnih ekscesov že dodobra siti, njim uslužni mediji pa so zadnji dve leti na boleč način ugotovili, da se vlad ne da več metati na ulicah in v studiih informativnega programa.

Peter Truden