fbpx

Pravnik Jerovšek: Debato, ali neka stranka poziva k nestrpnosti in nedemokratičnemu režimu, bi lahko začeli že v Državnem zboru

Nekdanji ustavni sodnik dr. Tone Jerovšek. (Foto: STA)

Glede na to, da v naši državi na račun levega dela opozicije še zmeraj ne zmoremo obsoditi vseh treh totalitarnih režimov, kot so tega sposobni v drugih evropskih državah, je nedvomno še kako aktualna nedavna razsodba Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP), kjer je bila sprejeta odločitev, da imajo države pravico razpustiti ali zavrniti registracijo strank, ki se ne distancirajo od nekdanjih komunističnih strank. Konec koncev pa je vse skupaj še kako aktualno, ker imamo v Državnem zboru RS med drugim stranko, ki se razglaša za pravne naslednike komunistov. V zvezi z razsodbo smo govorili z nekdanjim ustavnim pravnikom dr. Tonetom Jerovškom, ki nam je v zvezi z razsodbo povedal, da je najprej potrebno zavedanje, da imajo odločbe Evropskega sodišča za človekove pravice vpliv na vse članice evropskega sodišča. “Potrebno je spoštovati te odločbe,” je bil jasen. 

Leta 2015 je Komunistična partija Romunije tožila Romunijo na račun zavrnitve registracije organizacije na seznamu političnih strank v državi. Kljub temu, da je stranka trdila, kako naj bi ji bila s tem kršena pravica do svobode izražanja ter svobode zbiranja in združevanja iz Konvencije o varstvu človekovih pravic, je Evropsko sodišče za človekove pravice razsodilo, da je imela Romunija prav, ko je razsodila, da platforma stranke ni v skladu z obstoječo zakonodajo o političnih strankah. Romunska država je tudi trdila, “da obstaja resnična nevarnost, da Komunistična partija Romunije spodkopa demokratične vrednote“, saj se nikakor ni hotela distancirati od nekdanje romunske komunistične stranke. Odločitev je bila po prepričanju Evropskega sodišča za človekove pravice nujna za demokratično družbo.

“Seveda, če bi stranka kazala elemente komunistične ideologije z vsemi elementi delovanja proti ljudstvu in državi in tako naprej, bi to lahko šlo na Ustavno sodišče RS. Lahko bi se zgodilo tudi to, da bi ob registraciji upravni organ problematiziral takšno ustanovitev. Kot veste, če ni dovolj članov, lahko rečejo, da je ne bodo vpisali v register,” je zatrdil nekdanji ustavni sodnik dr. Tone Jerovšek. Ob tem je poudaril, da imajo odločbe Evropskega sodišča za človekove pravice vpliv na vse članice evropskega sodišča. Torej tudi na Slovenijo. “Potrebno je spoštovati te odločbe,” je bil jasen.

V slovenskem parlamentu imamo stranke s totalitarnimi elementi
Kot je znano, imamo v parlamentu stranko SD, katere člani so ponosni nasledniki komunistične partije. S predsednico stranke Tanjo Fajon na čelu se še danes klanjajo krvnikom slovenskega naroda. V Levici podpirajo razlastitev in nacionalizacijo podjetij, v SAB in LMŠ so se ravno tako ogradili od resolucije Evropskega parlamenta, ki enako obsoja vse totalitarizme. Ker nas je zanimalo, če bi bilo to zadosti, da bi stranka SD ali pa neka druga stranka prenehala obstajati, smo o tem povprašali Jerovška. “V Stranki SD so rekli, da poveličujejo predstavnike prejšnjega režima in jim pripisujejo neke pridobitve. To je premalo, da bi nekdo začel postopek, ki bi ugotovil, da v demokratični družbi ni mesta za tako stranko. Če bi prišlo do postopka do Evropskega sodišča za človekove pravice, je vprašanje, kako daleč bi šlo evropsko sodišče pri tej oceni, kakšne izjave, kakšno malikovanje prejšnjega režima, ki je bil nedemokratičen, je še dopustno,” je zatrdil Jerovšek.

Foto: STA

Debato, ali neka stranka poziva k nestrpnosti, k nedemokratičnemu režimu, bi lahko začeli že v Državnem zboru RS
“To, da se nekdo izraža za neko ideologijo, ki zanika človekove pravice, mora to tudi nekako udejanjati zoper ljudi,” je povedal Jerovšek in poudaril, da bi lahko debato, ali neka stranka poziva k nestrpnosti, k nedemokratičnemu režimu, začeli že v Državnem zboru RS. “Vsak poslanec bi lahko odprl tako debato ali pa stranke, ki za druge menijo, da ne sodijo v nedemokratični sistem. Na različnih koncih bi se lahko to začelo. Imamo inštance sodišč, za ustavnim sodiščem je na koncu evropsko sodišče.”

Ker pa je znano, da imajo stranke KUL velike težave s tem, da obsodijo vse totalitarne režime, še posebej komunizem, smo jih povprašali, kako sami komentirajo sodbo Evropskega sodišča za človekove pravice, in ali bo to spremenilo njihov odnos do komunizma. Ko bomo prejeli njihove odgovore, jih bomo objavili naknadno.

Sara Kovač