Le kdo trepeta pred razkritji preiskovalne komisije “Franc Kangler”?

Foto: STA

Odbor 2015, katerega osnovno poslanstvo je opozarjanje na množične kršitve človekovih pravic in preprečevanje le-teh, se v teh dneh v izjavi za javnost sprašuje, kdo trepeta pred razkritji preiskovalne komisije “Franc Kangler”. Zahtevo za odreditev parlamentarne preiskave je sicer sprejel državni svet, nanj pa so se levičarji zdaj spravili prek telesa za monitoring korupcije Sveta Evrope.

“V Odboru 2015 spremljamo zaplete glede ustanovitve preiskovalne komisije v zadevi Franc Kangler in drugi, kjer je v preteklosti prišlo do hujših kršitev človekovih pravic in temeljnih svoboščin nekaterim državljanom Republike Slovenije, pri čemer glede na znane okoliščine in dejstva nihče od odgovornih ni odreagiral, zaščitil oškodovanih, sankcioniral kršiteljev oziroma vsaj preprečil nadaljnje kršenje človekovih pravic,” so uvodoma zapisali v svoji izjavi za javnost v Odboru 2015, pod katero je podpisan predsednik Željko Vogrin. Z veseljem namreč podpirajo odločitev državnega sveta glede pobude za ustanovitev preiskovalne komisije, so pa presenečeni nad pismom vrhovnega državnega tožilca Andreja Ferlinca, ki je prišlo v javnost in v katerem je ocenil, da je odločitev državnega sveta globok poseg v sodno vejo oblasti.

Je bil Ferlinc tajni sodelavec vojaške obveščevalne službe JLA!?
Javno so zato naslovili vprašanje na vse prejemnike dopisa, od kdaj tožilci v Sloveniji spadajo v sodno vejo oblasti in kam potem spadajo odvetniki? Zanima jih, ali res lahko vrhovni državni tožilec Andrej Ferlinc v svojem imenu piše predsedniku državnega sveta in drugim politikom in s tem posledično izvaja javni pritisk na politične odločitve? V Odboru 2015 so zasledili, da naj bi bil vrhovni državni tožilec pred letom 1991 registrirani tajni sodelavec Vojaške obveščevalne službe JLA, ki naj bi ga kasneje prevzela služba SDV SFRJ: “V Odboru 2015 smo presenečeni nad takšnimi izjavami omenjenega tožilca, saj kažejo na to, da le-ta ne pozna Ustave Republike Slovenije, predvsem pa kako in na kakšen način je v Sloveniji z ustavo zagotovljena delitev oblasti. Javno pozivamo tožilca, da naše navedbe demantira, v kolikor niso točne.” Če pa obstajajo dokazi, da je vrhovni državni tožilec Ferlinc dejansko bil tajni sodelavec Vojaške obveščevalne službe JLA, potem sprašujejo predsednika države Boruta Pahorja, predsednika vlade Marjana Šarca, ministrico za pravosodje Andrejo Katič, predsednika državnega sveta Alojza Kovšco, predsednika državnega zbora mag. Dejana Židana, varuha človekovih pravic Petra Svetino in predsednika Komisija za preprečevanje korupcije Borisa Štefaneca, ali je lahko takšen tožilec vreden zaupanja? Ali lahko oseba s takšno preteklostjo opravlja službo vrhovnega državnega tožilca pošteno, pravično, vestno ter v skladu s slovensko zakonodajo?

Odbor 2015 (Foto: Facebook)

Odbor 2015 pričakuje, da bo GRECO obravnaval tudi sum korupcije med sodniki!
Glede preiskave Sveta Evrope Odbor 2015 javnosti sporoča, “da nad zahtevo protikorupcijske skupine Sveta Evrope – GRECO ni presenečen, bo pa jih pisno obvestili o nekaterih dogajanjih v slovenskem političnem prostoru, predvsem pa o korupciji v pravosodju in drugih organih. V Odboru 2015 pričakujemo, da bo GRECO obravnaval sum korupcije med sodniškimi vrstami, s katerim ga bomo seznanili”. V zadevi Franc Kangler so trije sodniki mariborskega okrožnega sodišča – dr. Janez Žirovnik, Matjaž Štok in vodja preiskovalnih sodnikov Slavko Gazvoda – zoper Kanglerja odredili več ukrepov po ZKP. Sodnik dr. Janez Žirovnik (kot poudarja Odbor 2015, naj bi šlo za bivšega agenta SDV SFRJ), ki je bil po izjavah nekaterih slovenskih poslancev, kot navajajo v Odboru 2015, posredno vpleten v atentat Nikole Štedule na Škotskem kot pripadnik politične socialistične policije, danes opravlja funkcijo sodnika in kot sodnik odloča o posegih v človekove pravice in temeljne svoboščine. Preostala dva sodnika sta se ob prvomajskih praznikih neposredno udeležila političnega shoda Židanove stranke SD (predsednika Vlade Republike Slovenije), kjer so predstavljali kandidate za Evropski parlament. Omenjena sodnika sta se na političnem shodu stranke SD s pripadniki določene politične opcije družila, gostila in tudi fotografirala. Nedopustno je, da so se nekateri sodniki, ki so v zadevi Franc Kangler odločali o ukrepih po ZKP-ju, udeležili političnih shodov različnih političnih strank. S tem se v pravosodju ustvarja oziroma se je še dodatno ustvaril velik negativen pečat (ne)odvisnega, (ne)pristranskega sodstva.

Mariborsko okrožno sodišče. (Foto: STA)

Tri sodnike, ki sprejemajo ukrepe proti Kanglerju, letos že obravnavala komisija za etiko in integriteto sodnega sveta!
V letošnjem letu je vse tri navedene sodnike obravnavala komisija za etiko in integriteto pri sodnem svetu, ki jo vodi vrhovna sodnica mag. Nina Betetto. Komisija je za vse tri sodnike soglasno sprejela sklep, da so vsi sodniki kršili načelo III (nepristranskost) in načelo VII (nezdružljivost) kodeksa sodniške etike, saj so se vsi pojavljali na političnih shodih. Javno sprašujejo ministrico za pravosodje Andrejo Katič, kakšni bodo ukrepi zoper omenjene sodnike? Glede na to, da jih je komisija spoznala za krive, ali so še sploh vredni zaupanja, da opravljajo sodniško funkcijo? Javno pozivajo GRECO, da njihove navedbe preverijo, hkrati pa jih sprašujejo, ali je v demokratičnih državah (kot na primer v Nemčiji, Avstriji, Poljski, Češki …) normalno, da bivši agenti socialistične politične policije v demokratičnih družbah opravljajo javne funkcije, kot so tožilci in sodniki? Tudi ob proučevanju mnenja zakonodajno-pravne službe na temo ustanovitve preiskovalne komisije, želijo še posebej poudariti, da se nujnost uvedbe preiskovalne komisije kaže tudi v tem, da se je pred zahtevo za ustanovitev preiskovalne komisije na Državni zbor Republike Slovenije obrnil mariborski okrožni tožilec Niko Pušnik, ki je državni zbor pisno obvestil, da je bil v preteklosti in da je še vedno pod velikimi pritiski zaradi dela v postopkih zoper Franca Kanglerja. To je več kot dovolj jasen, očiten in zgovoren argument, ki samo še dodatno potrjuje nujnost uvedbe komisije, ki bi tekom svojega dela omenjenega tožilca povabila na zasedanje in od njega zahtevala, da pojasni dokument oziroma svojo izjavo, ki jo je lastnoročno podpisal, saj bo njegova izjava pred komisijo imela procesno veljavo.

Foto: Twitter

Se Štefanecu zdi normalno, da so se vsi trije sodniki, ki so zoper Kanglerja odrejali ukrepe, politično javno profilirali?
“Ali je res v ozadju preprečitve ustanovitve parlamentarne komisije predsednik Državnega zbora mag. Dejan Židan z njegovo stranko SD, ki ne želi, da bi se okoliščine in dejstva v zadevi Franc Kangler in drugi pred parlamentarno preiskovalno komisijo razkrila?” se še sprašujejo. V Odboru 2015 so zato prepričani, “da v kolikor bodo posamezniki, ki obvladujejo pomembnejše funkcije v državi, sami neposredno ali posredno preko drugih oseb nadaljevali s kršenjem človekovih pravic Francu Kanglerju oziroma v kolikor te agonije ne bo nekdo prekinil, bo zadeva Kangler prišla na Evropsko sodišče človekovih pravic v Strasbourg, kjer bo pa Slovenija oziroma slovenski pravosodni sistem dobil veliko zaušnico”.

Franc Kangler (Foto: Bobo)

Poslanci DZ naj nemudoma ustanovijo preiskovalno komisijo!
Na nevzdržno, pristransko in nezakonito delo nekaterih sodnikov nenehno opozarjajo tudi Kanglerjevi zagovorniki, pojasnjujejo pri Odboru 2015, slovenska sodišča trenutno v postopkih zoper Kanglerja namreč ne spoštujejo 6. člena Evropske konvencija o varstvu človekovih pravic, ki vsakemu državljanu enakovredno zagotavlja pravico do poštenega sojenja, med drugim, da zaslišuje oziroma zahteva zaslišanje obremenilnih prič in da doseže navzočnost in zaslišanje razbremenilnih prič ob enakih pogojih, kot veljajo za obremenilne priče. Evropska konvencija o varstvu človekovih pravic govori tudi o preprečevanju najhujše oblike kršitev človekovih pravic in temeljnih svoboščin posamezniku v primeru, kadar gre za izločitev posameznika iz političnega okolja, o čemer je nedavno v eni izmed televizijskih oddaj govoril vrhovni sodnik Jan Zobec. Odbor 2015 zato poziva vse poslance Državnega zbora Republike Slovenije, “da nemudoma ustanovijo preiskovalno komisijo in s tem omogočijo, da se bo lahko raziskalo, ali je v postopkih, ki so potekali proti Francu Kanglerju, prišlo do zlorab nekaterih organov za politična obračunavanja s posamezniki”. “Franc Kangler v niti enem izmed preko dvajsetih pravnomočno končanih postopkov ni bil spoznan za krivega. Odbor 2015 pa se ob vsem tem upravičeno sprašuje, le kdo trepeta pred razkritji, ki bi jih javnost spoznala na podlagi opravljanega dela preiskovalne komisije?”

Rok Krajnc